Ferganska dolina: Razlika med redakcijama

Ferganska dolina leži v porečju rek Narin in Kara Darja, ki po združitvi tvorita [[Reka|rek]]o [[Sir Darja]]. Ima obliko diamanta in meri 300 km od vzhoda do zahoda in 170 km od severa do juga. Nadmorska višina doline je 400-500 m. Skoraj 25.000 kvadratnih kilometrov obdelovalne zemlje je obdano s pogorjem Kuramin na severozahodu, gorovjem ChatkalČatkalskimi gorami na severu, gorovjem[[Fergansko Ferganagorovje|Ferganskim gorovjem]] na vzhodu in pogorjempogorji AlajAlatau in Turkestan na jugu. Praktično ni neobdelanih površin, glavni posevek je [[bombaž]]. V starih časih je imela dolina, zaradi izjemneizjemnega [[FloraRastlinstvo|florrastlinstva]]e, vzdevek ''Zlata dolina''.

Ferganska dolina je najgosteje naseljen del Srednje Azije, v njej živi več kot deset milijonov ljudi ali 20 % prebivalstva Srednje Azije. V vseh državah, ki si delijo dolino, je tukaj največ prebivalcev in so mesta največja. Do sovjetske zasedbe so v dolini živeli [[Uzbeki]], [[Tadžiki]] in [[Kirgizi]]. Tudi zato je bilo težko vzpostaviti [[Državna meja|državne meje]] med novo nastalimi državami. Obstajajo tako [[Eksklava|eksklav]]e, kot [[Enklava in eksklava|enklave]]. Tu je prav tako mnogo etničnih manjšin, ki pripadajo različnim narodom (Uzbeki v Kirgizistanu, Kirgizi v Tadžikistanu).

[[Samanidi]] zavlada nad Transoksanijo in Fergano. Leta 819, Ahmad Ibn Asad, sin Asad ibn Samana dobi oblast nad Fergano z guvernerjem kalifom [[Al-Mamun]]om iz Horasana. Po smrti svojega brata Nuh ibn Asada, ki je vladal v [[Samarkand]]u, si Ahmad in drugi brat Yahya ibn Asad predajata oblast nad državo. Do smrti leta 864 ali 865 je bil Ahmada vladar večine Transoksanije, [[Buhara|Buhare]] in [[Horezm|Horezma]]. Samarkand in Fergano je dobil sin Nasr I. Samanid in kasneje številni drugi muslimanski vladarji dinastije Samanidov. Po propadu Samanidov v 10. stoletju, so Fergano osvojili Karahanidi. Vzhodni del Fergane je bil pozneje, v skladu z dogovorom prepuščen KarahhitajemKarahitajem. Karahanidi so vladali do leta 1212, ko je zahodni del ozemlja osvojil horezmski šah.

Mongolski vladar [[Džingiskan]] je napadel Transoksanijo in Fergano leta 1219 v času osvajanja Horezma. Pred njegovo smrtjo leta 1227 je nasledil dežele nasledil drugi sin [[Čagataj]] in jih preimenoval v Čagatajski kanat. Ampak ni trajalo dolgo. Fergana je postala del večjega turško-mongolskega imperija. Ta mongolska nomadska konfederacija se je imenovala [[Barlasi]]. Naselili so se v Turkmenistanu (ki je nato postal znan tudi kot Mogulistan - "'Dežela Mongolov "') in se pomešali z lokalnim in turško govorečim prebivalstvom. V času vladavine [[Timur Lenk|Timur]]ja postanejo Barlasi temeljito poturčeni tako v jeziku kot navadah. Poleg islama, je Srednja Azija od Turkov in Mongolov sprejela tudi perzijsko literaturo in visoko kulturo. [[Perzijska književnost]] je bila ključnega pomena pri asimilaciji Timuridske elite v perzo-islamsko dvorno kulturo. Timur, ustanovitelj dinastije Timuridov, je dodal dolino v nov enoten imperij v poznem 14. stoletju, ko mu je vladal iz območja Samarkanda.

Ker se je bila dolina nahajala na severnem kraku [[Svilna cesta|Svilne ceste]], je odigrala pomembno vlogo pri razcvetu srednjeveškega srednjeazijskega islama. Timurjev najbolj znani sin Zahritin Mohamed [[Babur]], Timurjev dedič, državnik, slavni osvajalec in pesnik (avtor znamenitega epa ''Baburnama'') in ustanovitelj dinastije Baburidov in velikega [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]] v [[Indija|Indij]]i (1526-27 in je trajal 300 let), je islamski vpliv razširil na dele današnje Rusije, Kitajske in Južne Azije.

Leta 1876, iz nekdanjega Kokandskega kanata, Fergana postane provinca ruskega Turkestana. Na severu in severozahodu je bila omejena s pokrajino ob Sir Darji, s Samarkandom na zahodu in Zhetisujem na severovzhodu (po kitajsko Kašgar), na vzhodu z Buharo in na jugu z Afganistanom. Njene južne meje na [[Pamir]]ju, so bile določene z dogovorom angleško-ruske komisije leta 1885 in so potekale od jezera Zorkul na kitajski meji, Hignan, Rošan in WahanVahan so bili dodeljeni Afganistanu v zameno za del Darvaza (na levem bregu reke Panj). Območje je bilo veliko približno 53.000 km², od tega 17.600 km² na Pamirju.

Leta 1924 so nove meje, ki ločujejo Uzbekistansko SSR in Kirgiško SSR, prekinile vzhodni del Ferganske doline, kot tudi pobočja, ki jo obkrožajo. Leta 1928 je nastala Tadžiška ASSR polnopravna republika in del te je bila okolica HujandaHudžanda. To pa je onemogočilo naravni izhod iz doline proti Samarkandu in Buhari. Vendar pa v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] nobena od teh mej ni predstavljala ovir. Celotna regija je bila del enega gospodarstva, naravnana na proizvodnjo bombaža, prečkanje mej ni bil problem.

Z nastankom novih držav leta 1991 se je to stanje zelo poslabšalo. Uzbekistan redno zapira svoje meje s Tadžikistanom in Kirgizistanom, kar povzroča velike težave za trgovino in za migracije ljudi, ki živijo na tem območju. Potniki iz HujandaHudžanda v [[Dušanbe]] ne morejo uporabljati cest skozi Uzbekistan, temveč morajo prečkati visoke gorske [[prelaz]]e med obema mestoma po svojem ozemlju. Podobno so otežene komunikacije med [[Biškek]]om in [[Oš]]em. Etnične napetosti so stalnica, pogosti so uzbekistansko-kirgiški spori.

V preteklosti je bila Ferganska dolina pomembna vmesna postaja na Svilni cesti tako za blago kot ljudi, ki so potovali iz Kitajske na Bližnji vzhod in v Evropo. Po prečkanju prelazov iz Kašgarja v Xinjiangu, so se trgovci oskrbeli in nabavili dodatne količine kakovostne svile, izdelane v Margilanu. Najbolj znan izvoz iz regije so bili ''nebeški'' ferganski konji, ki so jih močno čislali v dinastiji Han, v resnici pa so bili vzgojeni v [[stepa]]h okrog Buhare ali na severu v Taškentu. V 19. stoletju so trgovino razširili v Rusijo. Izvažali so surov bombaž, svilo, surov tobak, kože, sadje in bombažne ter usnjene izdelke, uvažali pa so [[tekstil]], [[čaj]] in [[sladkor]] in del ponovno izvozili v Kašgar. Skupna trgovina je leta 1911 dosegla vrednost skoraj 5,6 mio US $. Danes je tudi trgovino prizadela [[recesija]]. Edini pomemben mednarodni izvoz je bombaž ter obrat [[avtomobil]]ov [[Daewoo]]-ja v AndijanuAndidžanu.