Kisik: Razlika med redakcijama

}}

 

 

Veliko glavnih razredov [[Organska spojina|organskih spojin]] v živih organizmih, na primer [[Protein|proteini]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[ogljikovi hidrati]] in [[Maščobe|maščobe]], vsebujejo tudi kisik. Prisoten je tudi v anorganskih delih organizmov, na primer v lupinah školjk in polžev ter v kosteh in zobeh. Večino mase živih organizmov sestavlja [[voda]], v kateri sta vezana kisik in vodik (voda tvori približno dve tretjini človekove telesne mase). Kisik iz ozračja in vode je potreben za dihanje in ohranitev skoraj vsega življenja na Zemlji. Porabljeni kisik se stalno obnavlja s [[Fotosinteza|fotosintezo]] v živih organizmih, v kateri nastaja kisik iz vode s pomočjo sončne svetlobe. Elementarni kisik proizvajajo [[Cianobakterije|cianobakterije]], [[Alge|alge]] in zelene [[Rastline|rastline]], vsa živa bitja pa ga porabljajo za [[celično dihanje]]. Za anaerobne organizme, ki so prevladovali na Zemlji preden se je v ozračju začel kopičiti kisik, je strupen. Kopičenje kisika se je začelo med tako imenovano [[kisikova katastrofa|kisikovo katastrofo]] pred približno 2,3 milijarde let.<ref>[http://www.nasa.gov/home/hqnews/2007/sep/HQ_07215_Timeline_of_Oxygen_on_Earth.html NASA ''Research Indicates Oxygen on Earth 2.5 Billion Years ago'']. NASA. 27. september 2007. Pridobljeno 13. marca 2008.</ref><ref>C. Zimmer (3. oktober 2013). [http://www.nytimes.com/2013/10/03/science/earths-oxygen-a-mystery-easy-to-take-for-granted.html?_r=0 ''Earth's Oxygen: A Mystery Easy to Take for Granted'']. New York Times. Pridobljeno 3. oktobra 2013.</ref> Dvoatomni kisik tvori 20,8 % volumna zraka.{{Sfn|Cook|Lauer|1968|p=500}} V raznih oksidih je najbolj pogost element v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]], saj samo [[silicijev dioksid]] tvori skoraj polovico njene mase.<ref name=LANL>[http://web.archive.org/web/20071026034224/http://periodic.lanl.gov/elements/8.html ''Oxygen'']. Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno 16. decembra 2007.</ref>