Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 20:
Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in je bilo zametek ''Akademije znanosti in umetnosti''. Leta 1925 sta združila moči ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in ''Narodna galerija'' ter ob pomoči [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.
Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). 26. januarja 1943 je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno po kapitulaciji Italije - novembra 1943, na pobudo [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] z dekretom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]].
Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni komunisti oz. politiki brez formalnih akademskih oz. znanstvenih referenc ([[Boris Kidrič]] in [[Boris Ziherl]] kot redna člana SAZU ter [[Josip Broz]] in [[Edvard Kardelj]] kot častna člana).
| |||