[[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]]
Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta (1797), ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključil [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čemer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu.
=== Kraljevina Italija===
Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000) iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli.
