Municipij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje
Vrstica 1:
'''Municipij''' ([[Latinščina|latinsko]] ''municipium'', mn. ''municipia'' iz latinskega ''munus'' - ''darilo, dolžnost, služba'' in ''capio'' – ''vzamem'') je bil v [[Stari Rim|rimski državi]] naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot [[Kolonija|kolonija]] (latinsko ''colonia'').<ref>Peter Garnsey (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society, and Culture''. University of California Press. str. 27–. ISBN 978-0-520-06067-8.</ref> [[Emona]], na primer, je bila kolonija (''Colonia Iulia Emona'').
 
Municipiji so imeli nekaj samouprave, meščani pa za razliko od kolonij niso imeli [[Rimsko državljanstvo|rimskega državljanstva]], ampak je za njih veljalo latinsko pravo (''ius Latii''). Municipiji so se od kolonij razlikovali tudi po tem, da jih Rimljani niso ustanavljali, ampak so osvojenim nerimskim mestom vsililivsililililililililil svojo oblast. Namen podeljevanja statusa municipija je bil razbiti star plemenski način življenja, kar pa ni zagotovilo popolne romanizacije. V odmaknjenih in nedostopnih predelih cesarstva so se ohranili tako domorodni jeziki kot star način življenja.
 
Meščani municipijev so imeli enake dolžnosti kot polnopravni državljani. Morali so plačevati davke in služiti v rimski vojski, v političnem življenju pa niso smeli sodelovati, se pravi da niso mogli niti voliti niti biti izvoljeni za javne funkcionarje. Izvršno oblast v municipijih so običajno izvajali štirje magistrati z enoletnim mandatom – dva duumvirja in dva edila. Svetovalni organ municipija so sestavljali dekurioni, organizirani podobno kot [[Rimski senat|rimski senat]].