Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17:
Pisal je kratko prozo (črtice in zgodbe), pesmi, himnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor enega filmskega scenarija, ki se nahaja v rokopisni obliki. Kratka proza je nastajala v obdobju od 1926 do 1936 in je po mnenju literarnih zgodovinarjev njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih. Prva avtorjeva črtica, ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|časopisu]] ''Naprej''. Pesmi je objavljal v dnevnem časopisju v letih 1929-1934, veliko pa jih je ostalo v rokopisni obliki. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V tridesetih letih je pisal eseje, ki jih je posvečal slikarjem (Jakopiču, Groharju, Bulovčevi ...) in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Eseji so izhajali v Beogradu v časopisu ''[[Ideje]]'' Miloša Crnjanskega. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdestih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Predhodnik njegovih dnevniških zapisov je avtobiografija z naslovom ''[[Ivan O.]]'' (1925), kjer je duhovito in samoironično opisal svoje mladostniške zadrege. Kasneje je v svojih dnevniških zapisih humorno popisoval ljubljanske meščane in kulturno dogajanje v mestu.
 
[[Slika:Plakat za predstavo Stari Rimljani v Narodnem gledališču v Mariboru 15. februarja 1940.jpg|thumb|right|250px|Plakat za uprizoritev drame ''Stari Rimljani'' v [[SNG Maribor|Narodnem gledališču v Mariboru]] leta 1940]]
Njegovo prvo dramsko delo je enodejanka ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'' (1925). Mrakov bogat literarni opus šteje prek trideset himničnih tragedij, največkrat so to [[himna|himne]] življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske [[tragedija|tragedije]] ''[[Marija Tudor]]'' leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto kasneje je za to tragedijo tudi prejel nagrado mesta Ljubljana. Od številnih himničnih tragedij je objavil: ''Slepi prerok'' (1929), ''[[Mona Gabrijela]]'' (1930), ''Marat'' (1944), ''Talci'' (1947), ''Beg iz pekla'' (1962), ''Marija Tudor'' ([[1967]]), ''[[Van Goghov Vidov ples]]'' (1964), ''[[Revolucijska tetralogija]]'' (1970), ''[[Rdeča maša]]'' ([[1972]]), ''[[Gorje zmagovalcev]]'' (1972), ''Spoved lučnim bratom'' (1972), ''Razsulo Rimljanovine'' (1974), ''[[Chrysippos]]'' (1976) , ''[[Igre sveta]]'' (1977).