Zasvojenost: razlika med redakcijama

dodani 3 zlogi ,  pred 1 letom
m
Stilistične spremembe
m
m (Stilistične spremembe)
'''Zasvojenost''' je [[Možganske motnje|možganska motnja]], za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih [[Dražljaj|dražljajev]] kljub škodljivim posledicam. Kljub vključnosti številnih psihosocialnih dejavnikov je biološki proces (, ki ga povzroča večkratna izpostavljenost zasvajajočemu dražljaju) glavna patologija, ki poganja razvoj in vzdrževanje zasvojenosti. Dve lastnosti, ki sta značilni za vse zasvajajoče dražljaje sta, da so okrepitveni (tj. povečujejo verjetnost, da bo oseba iskala ponovno izpostavljenost dražljaju) in intrinzično nagrajujoči (tj., da jih dojemamo kot inherentno pozitivne, zaželene in prijetne).
 
Zasvojenost je motnja možganskega sistema nagrajevanja, ki se pojavi preko transkripcijskihin epigenetskih mehanizmov in se razvije sčasoma zaradi kronične izpostavljenositi visokim dozam zasvajujočega dražljaja (npr. uživanje hrane, uporaba kokaina, spolnost, igranje iger na srečo, itd.). [[FOSB|DeltaFosB]] (ΔFosB), [[Prepisovalni dejavnik|faktor transkripcije]] genov, je kritični sestavni del in pogost dejavnik v razvoju skoraj vseh oblik vedenjskih in fizičnih zasvojenosti. Dve desetletji raziskav vloge ΔFosB v odvisnosti so pokazale, da je nastop zasvojenosti ter okrepitev ali reduciranje z njo povezanega kompulzivnega vedenja koherentna s prekomerno ekspresijo ΔFosB v srednjih bodičastih nevronih tipa D1 v centru za ugodje ([[Angleščina|angleško]] ''Nucleus accumbens''). Zaradi vzročne zveze med odvisnostmi in ekspresijo ΔFosB se slednja [[predklinično]] uporablja kot biomarker zasvojenosti. Ekspresija ΔFosB v teh nevronih neposredno in pozitivno uravnava uživanje droge ter sensizitacijo nagrade preko pozitivne krepitve, obenem pa zmanjšuje občutljivost za averzijo.
Zasvojenost od posameznikov in celotne družbe zahteva "osupljivo visoko finančno in človeško dajatev".<ref name="Societal toll">{{cite book|vauthors=Malenka RC, Nestler EJ, Hyman SE|veditors=Sydor A, Brown RY|title=Molecular Neuropharmacology: A Foundation for Clinical Neuroscience|year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-148127-4|page=4|edition=2nd|chapter=Chapter 1: Basic Principles of Neuropharmacology|quote=Drug abuse and addiction exact an astoundingly high financial and human toll on society through direct adverse effects, such as lung cancer and hepatic cirrhosis, and indirect adverse effects&nbsp;–for example, accidents and AIDS&nbsp;– on health and productivity.}}</ref><ref name="Epidem">{{cite journal|vauthors=Merikangas KR, McClair VL|title=Epidemiology of Substance Use Disorders|date=June 2012|journal=Hum. Genet.|pages=779–89|issue=6|volume=131|pmc=4408274|doi=10.1007/s00439-012-1168-0|pmid=22543841}}</ref> V ZDA so skupni gospodarski stroški za družbo višji od vseh vrst sladkorne bolezni in rakov skupaj. Vzroki za tako visoko vsoto so med drugim: neposredni škodljivi učinki drog in s tem povezani zdravstveni stroškov (npr. nujne medicinske storitve ter ambulantna in bolnišnična oskrba) ter dolgoročni zapleti (npr. pljučni rak zaradi kajenja tobačnih izdelkov, ciroza jeter in demenca zaradi kroničnega uživanja alkohola, in poškodbe ust zaradi uživanja metamfetamina), izguba produktivnosti in s tem povezana bremenitev socialnega sistema, nesreče (npr. Prometne nesreče), samomori, ubojstva ter zaporne kazni. Klasični znaki zasvojenosti vključujejo oslabljen nadzor nad uporabo substance ali vedenjem, prekomerna zaposlenost s substanco ali vedenjem ter nadaljnja uporaba kljub posledicam. Za navade in vzorce, povezane z zasvojenostjo, je značilna takojšnja zadovoljitev (kratkotrajna nagrada), skupaj s zapoznelimi škodljivimi učinki (dolgoročni stroški).
 
Primeri zasvojenosti s substanco in vedenjske zasvojenosti vključujejo [[alkoholizem]], zasvojenost z marihuano, zasvojenost z amfetamini, zasvojenost s kokainom, zasvojenost z nikotinom, zasvojenost z opiodi, zasvojenost s hrano, zasvojenost z videoigricami, zasvojenosti z igrami na srečo in zasvojenost s seksualnimi odnosi. Edina vedenjska zasvojenost, ki jo trenutno prepoznavata [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|DSM-5]] in [[MKB-10|ICD-10]], je zasvojenost z [[Igra na srečo|igrami na srečo]]. Izraz ''zasvojenost'' se pogosto napačno uporablja za poimenovanje drugačnih vrst kompulzivnega vedenja ali motenj, zlasti [[Odvisnost|''odvisnosti'']].<ref>http://www.konoplja.org/Prosti_tek/Clanki/Clanki_zasvojenost_odvisnost.htm</ref> Pomembna razlika med zasvojenostjo z drogmi in odvisnostjo od drog je, da je odvistnost od drog motnja, pri kateri prenehanje uživanja drog povzroči neprijetno odtegnitveno stanje, kar lahko vodi v nadaljnjo uporabo drog. Zasvojenost po drugi strani pa je kompulzivna uporaba snovi ali izvajanje vedenja, neodvistno od odtegnitve. Zasvojenost se lahko pojavi v odsotnosti odvisnosti, odvisnost pa se lahko pojavi tudi v odsotnosti zasvojenosti, čeprav se ti pogosto pojavitapojavljata skupajsočasno.
 
== Razlogi za zasvojenost ==
9

urejanj