Netopirji: Razlika med redakcijama

odstranjenih 3.641 zlogov ,  pred 7 meseci
DA
m (vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:FB21:CC:54D2:4093:2AEA:EC72 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Aveave00)
Oznaka: Vrnitev
(DA)
matija kotnik (antelujć)
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Netopirji
| fossil_range = pozni [[paleocen]] - recentno
| image = Haeckel Chiroptera.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = »Chiroptera« iz ''Kunstformen der Natur'' [[Ernst Haeckel|Ernsta Haeckla]], 1904
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = '''Chiroptera''' (netopirji)
| ordo_authority = [[Johann Friedrich Blumenbach|Blumenbach]], 1779
| subdivision_ranks = Družine
| subdivision =
* Podred [[Megachiroptera]] (orjaški netopirji)
** Družina [[Pteropodidae]] (leteče lisice)
* Podred [[Microchiroptera]] (mali netopirji)
** Naddružina [[Emballonuroidea]]
** Naddružina [[Rhinopomatoidea]]
** Naddružina [[Rhinolophoidea]] (podkovnjaki)
** Naddružina [[Vespertilionoidea]] (gladkonosi netopirji)
** Naddružina [[Molossoidea]] (golorepi netopirji)
** Naddružina [[Nataloidea]]
** Naddružina [[Noctilionoidea]]
}}
 
'''Netopírji''' ([[sistematika|znanstveno ime]] ''Chiroptera'') so [[red (biologija)|red]] [[sesalci|sesalcev]]. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo [[letenje]]. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. [[mrenarji]]). [[krilo|Krila]] netopirjev, pravilneje imenovana [[prhut]]i, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi [[prst (organ)|prstki]]. Razpon prhuti sega od 15 cm ([[Kittijev pritlikavi netopir]]) do prek 1,5 m ([[leteče lisice]]). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na [[eholokacija|eholokacijo]]. [[Veliki netopirji]] niso zmožni eholokacije; njihov [[gobec]] je podoben [[psi|pasjemu]].
 
Pogosti so v [[tropi|tropskih]] in zmerno toplih območjih.
 
== Eholokacija ==
Večina netopirjev med letom ''cvilka''. Ti [[ultrazvok|ultrazvočni]] signali se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje [[odmev]]e. Tako vedo kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov s prostim ušesom ne sliši, je pa to mogoče s posebnimi napravami.
 
== Prehranjevanje ==
Večinoma so nočna bitja in so [[vsejed]]i. Nekateri sesajo [[kri]] večjih živali, vendar se večina hrani z [[Žuželke|žuželkami]], npr. [[nočni metulji|nočnimi metulji]] ali nektarjem iz cvetlic. Nektar in kri ližejo z dolgim jezikom. Nekateri znajo loviti [[ribe]]. So zelo [[inteligenca|inteligentne]] živali.
==Bivališča==
Živijo v [[jama]]h, krošnjah, balkonih, drevesnih duplinah, netopirnicah, špranjah sten, na postrešjih cerkev, hlevov in zapuščenih objektov ter drugih stavb.
 
Svetli del dneva preživijo v zatočiščih (oz. bivališčih).
 
Izbirajo si zatočišča, ki imajo relativno konstantno temperaturo in vlažnost ter so varna pred plenilci.
 
== Zimsko spanje ==
Netopirjem se v času [[hibernacija|zimske otrplosti]] [[telesna temperatura]] spusti na 10 ˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut.
 
== Netopirji v Sloveniji ==
Netopirji so po številu vrst največji red sesalcev na slovenskem ozemlju. Tu živi po do zdaj zbranih podatkih 30 vrst, ki jih uvrščamo v štiri [[družina (biologija)|družine]]:<ref>Podgorelec, Monika. [http://www.sdpvn-drustvo.si/varstvo.html Ogroženost in varstvo netopirjev v Sloveniji]. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Pridobljeno 22.7.2010.</ref>
* [[podkovnjaki]] (Rhinolophidae),
* [[gladkonosi netopirji]] (Vespertilionidae)
*dolgokrili netopirji (Miniopteridae)
*trdouhi netopirji (Molossidae).
 
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
* Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6
*Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
 
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Chiroptera|Netopirji}}
{{Wikislovar|netopir|Netopir}}