Monte Cassino: Razlika med redakcijama

=== [[Sveti Benedikt Nursijski|Sveti Benedikt]] – opat na Monte Cassinu ===

Mladi Benedikt se je hotel po begu iz [[Rim|Rima]] posvetiti Bogu na kakem nedostopnem kraju. Najprej je postal predstojnik razvajenih menihov, ki so ga hoteli zastrupiti; nato mu je stregel po življenju sosednji duhovni sobrat; končno je zapustil ene samote, da bi našel bolj varno zatočišče kot sta bila [[Vicovaro]] in [[Subiaco]]. Po sili razmer se je torej ločil od ljubljenega kraja. Spremljali so ga nekateri najboljši menihi iz dvanajsterih samostanov, ki so še naprej hoteli živeti po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt postal ''»oče«''. To namreč pomeni beseda grško-latinska beseda ''»abbas«'', po [[slovenščina|slovensko]] ''»[[opat]]«''.

 

Samostan Montecassino velja za matično hišo benediktinskega reda in v nekem smislu vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Stari viri postavljajo začetek Monotecassina v leto 529: ta letnica ima tudi simboličen pomen; tega leta je namreč [[bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Justinijan I.|Justinijan Veliki]] (527-565) dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah; Montecassino je tedaj zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Skupnost na Monte Cassinu je opat Benedikt vodil vse do svoje smrti, 547.