Gruzijska vojaška cesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov iz en wiki
 
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
slovenski eksonim
Vrstica 5:
 
== Potek ==
Gruzijska vojaška cesta (dolga približno 212 kilometrov) poteka med [[Tbilisi|Tbilisijem]] (Gruzija) in [[Vladikavkaz]]om (Rusija) in sledi tradicionalni poti, ki so jo napadalci in trgovci uporabljali skozi več stoletej. Od Vladikavkaza se cesta razteza proti jugu navzdol do doline reke Terek, preden zavije skozi [[Darialska soteska| Darialsko sotesko]] (ki označuje mejo med Rusijo in Gruzijo). Nato prečka goro [[Kazbek]] in gre mimo cerkve sv. Trojice v vasi Gergeti, preden se usmeri na jugozahod skozi gruzijsko regijo Kevi do prelaza Džvari (slovensko '''Križni preval'''; rusko Крестовый перевал/''Krestovji pereval'', tudi ''Krestovaja Gora''), kjer doseže najvišjo nadmorsko višino 2379 metrov ({{Coord|42.5042|N|44.4538|E|display=inline}})(drugi podatki med 2382 in 2395 m). Kmalu za prelazom pelje cesta mimo spomenika prijateljstva Rusija - Gruzija, velikega betonskega spomenika, zgrajenega leta 1983 v počastitev odnosov med državama in dveletnice Georgievske pogodbe, do nekdanje poštne postaje Gudauri. Nedaleč od nekdanje pošte so avstrijski in švedski vlagatelji leta 1988 zgradili smučarsko-športni hotel s štirimi zvezdicami z notranjim teniškim igriščem in vlečnicami na nadmorski višini 2196 metrov. Na postaji so tudi koče, ki pripadajo smučarskim združenjem.
 
Cesta nato zavije proti jugovzhodu, ob reki Tetri / [[Aragvi (reka)|Aragvi]] skozi Mtiuleti navzdol do mesta Pasanauri, preden se usmeri proti jugu. Nato preide pod obzidjem srednjeveške trdnjave [[Ananuri]], preseka široko poplavno območje Tetri / Aragvi navzdol do točke, severno od zgodovinske prestolnice Gruzije, [[Mcheta]], kjer se združi v glavno gruzijsko cesto vzhod-zahod (E60). V tej podobi se Gruzijska vojaška cesta tehnično nadaljuje po desnem bregu reke [[Kura (reka)|Kura]] (Mtkvari v Gruziji), preden doseže bližnji Tbilisi<ref>''The Times Atlas of the World'', 13th ed. (2011)</ref>.