Dvotaktni dizel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F7B2:CC:381A:6550:ABD:25F3 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 2001:1470:F7B2:CC:9919:FBB9:8513:9E4F Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
'''Dvotaktni dizelski motor''' je vrsta [[dizelski motor|dizelskega motorja]] z [[Motor z notranjim zgorevanjem|notranjim zgorevanjem]], ki deluje na principu dveh taktov. Sicer se je od leta 1900 do 1930 večinoma uporabljalo štiritaktni [[dizelski motor]]. V 1930ih so tehnološke novosti privedle do precej boljših sposobnosti dvotaktnih motorjev. <ref name="Sloan1964pp341-353">{{Harvnb|Sloan|1964|pp=341–353}}.</ref>
Dvotaktni motorji so bolj preprosti mehanično, vendar pa bolj zahtevni termodinamično in aerodinamično. Štirje takti (sesanje, kompresija, vžig in izpuh) se morajo izvesti v eni revoluciji pogonske gredi. Vsi dvotaktni dizelski motorji potrebujejo prisilno dovajanje zraka: mehanični ventilator ali pa [[turbopolnilnik]]. Za razliko od teh pa dvotaktni Otto (bencinski) motorji delovanje ne potrebujejo
Uporabljajo se za pogon lokomotiv, tankov, offroad tovornjakov, veliki pa za pogon ladij ali pa generiranje elektrike. Ob izumu [[parna turbina|parne turbine]] je veliko tovornih ladij uporabljalo ta način pogona, ki se je potem spremenil na dizelska zaradi večjih izkoristkov. Premer cilindrov dosega 960 mm pri Wartsila RTA96 in celo 1080 mm pri MAN B&W K108ME. Posebnost velikih dizelskih motorjev je dolg hod valja, s čimer dosežemo večjo ekspanzijo in dobim večje tehnično delo. Pri avtomobilskih motorjih je hod valja približno enak premeru cilindra t. i. ''(ang. Squared engine)''.
| |||