Lojze Grozde: Razlika med redakcijama

dodanih 111 zlogov ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
 
== Usmrtitev, najdenje in pokop ==
[[Slika:Alojzij Grozde in prijatelji.jpg|sličica|Drugi z leve Alojzij Grozde, na izletu s svojimi prijatelji]]
 
Med počitnicami, pred zadnjim srednješolskim letom, se ni vrnil domov, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti.<ref>Tisto leto je v tragičnih okoliščinah izgubilo življenje več krščanskih laikov, pa tudi duhovnikov. Med prvimi kratkimi poročili o teh preizkušnjah je salezijanska knjižica iz leta 1943 (Mali, G.: ''Duhovni koledarček 1944''. - Ljubljana, 1943).</ref> Kljub dobronamernim svarilom pa se je za obisk odločil in zaprosil za dovolilnico. Iz Ljubljane se je odpravil konec leta 1942. Najprej se je oglasil v [[Struge|Strugah]] pri prijatelju. Na petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v [[Cistercijanski samostan Stična|Cistercijanskem samostanu Stična]], potem pa se je z vlakom odpeljal iz [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] do [[Trebnje]]ga. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga poškodovana, zato je hotel iti do [[Mirna|Mirne]] peš. Med potjo je prisedel na neki voz. Pri prvi hiši na Mirni ga je prijela partizanska straža. Pri njem so našli latinski [[misal]], molitvenik [[Tomaž Kempčan|Tomaža Kempčana]] ''Hoja za Kristusom'' in knjižico o [[Fatima|Fatimi]]. Z zasliševanjem so nadaljevali v bližnji gostilni. Grozdeta so sumili za vojnega obveščevalca in ovaduha (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po hitrem sojenju je bil Grozde usmrčen. Njegovo truplo so 23. februarja našli šolarji. Prepeljali so ga v sosednji [[Šentrupert]], kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče.
 
70

urejanj