Apnenec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --neuporaben dodatek
m pnp
Vrstica 1:
[[Slika:Limestone in Tyniec (Krakow, Poland).jpg|thumb|Apnenčaste skale pri Krakovu]]
'''Apnenec''' je [[sediment]]na [[kamnina]], ki jo sestavlja pretežno [[kalcijev karbonat]] ([[kalcij|Ca]][[ogljik|C]][[kisik|O]]<sub>3</sub>) v obliki [[mineral]]a [[kalcit]]a in [[aragonit]]a, poleg tega pa tudi [[dolomit]] (Ca[[magnezij|Mg]](CO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>).
Prvotni vir kalcita so navadno [[morska biologija|morski organizmi]]. Ti izločajo [[lupina|lupine]], ki se posedajo na dno [[ocean]]ov kot [[pelagično območje|pelagično]] [[Ilovica|blato]] (glej [[lizoklina]] za informacije o [[raztaplanje|raztapljanju]] kalcita). Sekundarni kalcit je lahko naložen tudi s [[prezasičenost|prezasičenimi]] [[meteorologija|meteornimi]] [[voda]]mi; [[podtalnica]] [[obarjanje|obarja]] material iz [[jama|jam]] in odlaga delce, zaradi česar nastajajo [[kapnik]]i. Drugo obliko apnenca, ''oolitski apnenec'', sestavljajo [[oolit]]i in ga prepoznamo po zrnatem videzu. Apnenec predstavlja okoli 10 odstotkov celotne prostornine vseh [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]].
 
Prvotni vir kalcita so navadno [[morskaŽivljenje biologijav oceanih|morski organizmi]]. Ti izločajo [[lupina|lupine]], ki se posedajo na dno [[ocean]]ov kot [[pelagično območje|pelagično]] [[Ilovica|blato]] (glej [[lizoklina]] za informacije o [[raztaplanje|raztapljanju]] kalcita). Sekundarni kalcit je lahko naložen tudi s [[prezasičenost|prezasičenimi]] [[meteorologija|meteornimi]] [[voda]]mi; [[podtalnica]] [[obarjanje|obarja]] material iz [[jama|jam]] in odlaga delce, zaradi česar nastajajo [[kapnik]]i. Drugo obliko apnenca, ''oolitski apnenec'', sestavljajo [[oolit]]i in ga prepoznamo po zrnatem videzu. Apnenec predstavlja okoli 10 odstotkov celotne prostornine vseh [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]].
Čisti apnenci so [[bela|bele]] ali skoraj bele barve. Zaradi [[nečistoča|nečistoč]], kot so [[ilovica]], [[pesek]], organski ostanki, [[železov oksid]] in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na [[preperevanje|preperelih]] površinah. Apnenec je lahko [[kristal]]en, [[klastična usedlina|klastičen]], [[zrnatost|zrnast]], ali kompakten, odvisno od načina nastanka. Kristali kalcita, [[kremen]], [[dolomit]] ali [[barit]], lahko oblikujejo manjše [[votlina|votline]] v skalah. V plasteh apnenca so pogoste grude [[roženec|roženca]] ali [[kremen]]a. Skupki apnenca se dvigujejo z [[Zemlja|zemljinega]] površja v pogosto spektakularnih skalnatih [[izdanek|izdankih]] in [[otok|otočkih]]. Primeri takšnih izdankov so [[Francija|francoski]] [[Verdon Gorge]], [[Anglija|angleški]] [[Malham Cove]] v [[Severni Yorkshire|Severnem Yorkshireu]], in [[vietnam]]ski [[narodni park]] [[Ha Long Bay]].
 
Čisti apnenci so [[bela|bele]] ali skoraj bele barve. Zaradi [[nečistoča|nečistoč]], kot so [[ilovica]], [[pesek]], organski ostanki, [[železov oksid]] in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na [[preperevanje|preperelih]] površinah. Apnenec je lahko [[kristal]]en, [[klastična usedlina|klastičen]], [[zrnatost|zrnast]], ali kompakten, odvisno od načina nastanka. Kristali kalcita, [[kremen]], [[dolomit]] ali [[barit]], lahko oblikujejo manjše [[votlina|votline]] v skalah. V plasteh apnenca so pogoste grude [[roženec|roženca]] ali [[kremen]]akremena. Skupki apnenca se dvigujejo z [[Zemlja|zemljinega]] površja v pogosto spektakularnih skalnatih [[izdanek|izdankih]] in [[otok|otočkih]]. Primeri takšnih izdankov so [[Francija|francoski]] [[Verdon Gorge]], [[Anglija|angleški]] [[Malham Cove]] v severnem [[Severni Yorkshire|Severnem Yorkshireu]], in [[vietnam]]ski [[narodni park]] [[Ha Long Bay]].
[[Travertin]] je kompaktna različica apnenca, ki jo najdemo ob tokovih, posebej ob [[slap]]ovih in okoli [[gejzir]]jev ali tudi hladnih [[vrelec|vrelcev]] vode. [[Izhlapevanje]] vode pušča raztopino, ki je prenasičena s kemijskimi sestavinami kalcita, tako da se odlaga kalcijev karbonat. V okolici slapov najdemo [[lehnjak]], lahek porozen luknjičav travertin.
 
[[Travertin]] je kompaktna različica apnenca, ki jo najdemo ob tokovih, posebej ob [[slap]]ovih in okoli [[gejzir]]jev ali tudi hladnih [[vrelec|vrelcev]]vrelcih vode. [[Izhlapevanje]] vode pušča raztopino, ki je prenasičena s kemijskimi sestavinami kalcita, tako da se odlaga kalcijev karbonat. V okolici slapov najdemo [[lehnjak]], lahek porozen luknjičav travertin.
 
V pokrajinah, ki jih pretežno sestavlja apnenec, nastajajo ''[[kraški pojavi]]'': [[vrtača|vrtače]], [[kraška dolina|uvale]], [[kraško polje|presihajoča jezera]], [[Ponor in požiralnik|požiralniki]], [[kraška jama|kraške jame]] in drugi. Poimenovani so po slovenski pokrajini [[Kras (področje)|Kras]], v [[19. stoletje|19. stoletju]] pa se je pomen iz geografskega razširil na splošni geološki pojem.
 
== Raba apnenca ==
Apnenec lomijo za cestne [[temelj]]e, gradnjo zgradb in pokrajinske gradnje, ter izdelavo [[apno|apna]]. Posebej priljubljen je v [[arhitektura|arhitekturi]]; številne razpoznavne zgradbe po svetu, posebej v [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], so zgrajene pretežno iz tega [[material]]amateriala. Apnenec je lahko dostopen in ga je razmeroma preprosto rezati na kocke ali bolj dovršeno [[klesanje|klesati]]. Je trpežno [[gradivo]], odporno na vplive okolja, vendar zaradi svoje [[teža|teže]] in [[cena|cene]] ni praktično za visoke stavbe. Uporablja se za [[pročelje|pročelja]] (ali [[fasada|fasade]]) nekaterih [[nebotičnik]]ov, vendar le v tankih slojih. Raba apnenca je bila najbolj priljubljena v zgodnjem [[20. stoletje|20.]] in poznem [[19. stoletje|19. stoletju]]. [[Železniška postaja|Železniške postaje]], [[banka|banke]] in druge stavbe iz tega obdobja so navadno zgrajene iz apnenca.
 
Kadar je apnenec čist, je snežno [[bela|bele]] [[barva|barve]]. Takšne vrste apnenca lahko najdemo na [[Jadran|jadranskih otokih]] [[Brač]]u in [[Hvar]]u, kjer jih [[lom]]ijolomijo kot [[marmor]]. Organske snovi lahko obarvajo apnenec tudi [[siva|sivo]] in [[črna|črno]]. Takšen apnenec najdemo v Sloveniji v [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]]i pri [[Ljubljana|Ljubljani.]] [[Gostota]] apnenca je približno 2,6&nbsp;kg/ dm3.
 
Čeprav je apnenec v gradbeništvu primeren za vlažne [[podnebje|podnebne]] razmere, je občutljiv na [[kislina|kisline]], zato je v krajih, kjer izdatno uporabljajo apnenec, [[kisli dež]] velik problem. Kisline v vodi lahko obrabijo podrobnosti [[kip]]ov ali drugih struktur.