Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih [[Albanci|Albancev]], ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].
Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.
