[[slika:Double-alaskan-rainbow.jpg|thumb|right|350px|Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem.]]
'''Mavrica''' je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv. Nastane zaradi loma ([[Wikipedija: Refrakcija|refrakcija]]), [[Wikipedija: Disperzija|disperzije]]) in odboja ([[Wikipedija: Odbojni zakon|odboj]]) sončnih [[Wikipedija: Žarek|žarkov]] v vodnih kapljicah v zraku. Mavrica, ki nastane zaradi sončnih žarkov, se vedno pojavi na nasprotni strani od Sonca, tako da ima opazovalec Sonce vedno za hrbtom. Mavrico vidimo kot polkrožni lok ali kot poln krog, odvisno od lege Sonca in opazovalca.
Mavrica ima notranji in zunanji lok. Zunanji lok je po intenziteti svetlobe šibkejši in ni vedno viden. Notranji lok mavrice je sestavljen iz celotnega [[Wikipedija: Vidni spekter|spektra barv]] od vijolične spodaj do rdeče zgoraj. Zunanji lok pa ima ravno obrnjeno zaporedje barv, od rdeče spodaj od vijolične zgoraj.
==Pregled==
Mavrica je navidezna in nastane v vodnih kapljicah v zraku (dež, rosa, megla, prš ...), ki so vidne pod določenim kotom glede na izvor svetlobe. Mavrica ni oprijemljiv predmet in nima določene krajevne lege. Dva opazovalca nikoli ne vidita iste mavrice, saj svetloba, ki pride do očesa prvega opazovalca, ne izvira iz istih kapljic, kot tista, ki zadane oko drugega opazovalca.
