Gregorijanski koral: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 16:
Dolga stoletja so v različnih obdobjih cerkvenega leta, kot so [[advent]], [[božič]], [[post]], [[velika noč]], [[marijini prazniki]], v liturgiji uporabljali točno določene gregorijanske korale, ki pa so sčasoma potihnili. Po letu 1400 se je v Cerkvi uveljavil princip, da so enoglasne melodije izmenjavali z večglasjem. [[akustika|Akustična]] karakteristika cerkvenih prostorov je dolg [[odmev]], ki včasih daje občutek, da je tudi enoglasno petje večglasno, če ga slišimo z velikim časovnim zamikom. Najsi bo to povod za nastanek [[Polifonija|polifonije]] ali ne, iz tega obdobja izhaja zapis triglasnega glasbenega obrazca iz [[Kranj]]a (skladba iz božičnega ciklusa, nastala konec 15. stoletja) in predstavlja edini znani primer srednjeveškega večglasja na slovenskem.
 
Danes v cerkvenem obredju primanjkuje te glasbene zvrsti. V zadnjem desetletju je bila enkrat letno v Ljubljani darovana Sveta maša v [[Latinščina|latinščini]], s strani tedanjega ljubljanskega [[škof|nadškofa]] [[Alojz Uran|Alojza Urana]], v sodelovanju s [[Tone Potočnik|Tonetom Potočnikom]] in njegovim zborom, specializiranim za izvajanje tovrstne glasbe.
 
== Viri ==