Gregorijanski koral: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 5:
Za to obdobje, ki ga imenujemo tudi [[Karolinška renesansa]], je značilen tudi vstop [[teoretik]]ov, ki so vse te novo nastale in novo oblikovane melodije razvrščali v kategorije osmih [[tonovski način|tonovskih načinov]]. Šele od konca 9. stoletja dalje lahko obstoj te glasbe spremljamo tudi s pomočjo najrazličnejših tipov starih glasbenih zapisov, ki jih imenujemo [[nevma|nevme]]. Prav 9. stoletje pa je tudi ločnica med t. i. zlatim obdobjem korala in njegovim postklasičnem obdobjem, za katerega so značilne različne oblike, kot so npr. tropi in sekvence. Melodije Gregorijanskega korala so postale temelj večglasju, zato lahko rečemo, da celotna zahodnoevropska glasba temelji na tem izročilu.
{{poslušaj|filename=Pange Lingua Latin in Latin.ogg|title=Koral Pange Lingua, izvajan v latinščini|description=Latinsko besedilo skladbe [[Pange Lingua]] zapeto po tradicionalni melodiji, Gregorijanski koral v III. modusu ([[frigijski modus]]).}}▼
Gregorijanski koral je v osnovi enoglasno melodično petje, obstajajo pa podatki, da so že v 7. stoletju v [[Rim]]u pri slovesnih papeških [[maša]]h to petje spremljali posebni pevci, imenovani [[paratonist]]i, z dolgimi nizkimi ležečimi [[ton]]i. Tak način se je ohranil še do danes v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] glasbi. Drugi zelo zgoden pojav pa je bilo petje v vzporednih [[kvarta]]h in [[kvinta]]h. Nekateri napevi se v mnogih ozirih približujejo vzdušju [[ljudska pesem|ljudske pesmi]].
Vrstica 26 ⟶ 28:
* http://www.rkc.si/sticna/sl/choral.html
▲{{poslušaj|filename=Pange Lingua Latin in Latin.ogg|title=Koral Pange Lingua, izvajan v latinščini|description=Latinsko besedilo skladbe [[Pange Lingua]] zapeto po tradicionalni melodiji, Gregorijanski koral v III. modusu ([[frigijski modus]]).}}
| |||