Zasvojenost: razlika med redakcijama

dodanih 3.186 zlogov ,  pred 1 letom
Vsebina tega urejanja je prevzeta iz uvoda angleškega članka en:Addiction ter članka Odvisnost. Po angleškem vzoru (ter definiciji Svetovne zdravstvene organizacije) predlagam, da člankov ne bi združili, temveč "Odvisnost" prepisali v smislu, da je primerljiv z angleškim izrazom "dependence".
({{normativna kontrola}})
(Vsebina tega urejanja je prevzeta iz uvoda angleškega članka en:Addiction ter članka Odvisnost. Po angleškem vzoru (ter definiciji Svetovne zdravstvene organizacije) predlagam, da člankov ne bi združili, temveč "Odvisnost" prepisali v smislu, da je primerljiv z angleškim izrazom "dependence".)
'''Zasvojenost''' je [[Možganske motnje|možganska motnja]], za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih [[Dražljaj|dražljajev]] kljub škodljivim posledicam. Kljub vključnosti številnih psihosocialnih dejavnikov je biološki proces, ki ga povzroča večkratna izpostavljenost zasvajajočemu dražljaju glavna patologija, ki poganja razvoj in vzdrževanje zasvojenosti. Dve lastnosti, ki sta značilni za vse zasvajajoče dražljaje sta, da so okrepitveni (tj. povečujejo verjetnost, da bo oseba iskala ponovno izpostavljenost dražljaju) in intrinzično nagrajujoči (tj., da jih dojemamo kot inherentno pozitivne, zaželene in prijetne).
'''Zasvojenost''' je zdravstveno stanje človeka, ko ta zahteva podporo, snov ali okolje, ne glede na ovire ali posledice. Nanaša se na pojma [[toleranca|tolerance]] in [[odvisnost]]i, v grobem pa se deli na [[fizis|fizično]] in [[psiha|psihično]] zasvojenost, snov na pa hudo in lažje zasvojljivo snov ali drogo.
 
Zasvojenost je motnja možganskega sistema nagrajevanja, ki se pojavi preko transkripcijskihin epigenetskih mehanizmov in se razvije sčasoma zaradi kronične izpostavljenositi visokim dozam zasvajujočega dražljaja (npr. uživanje hrane, uporaba kokaina, spolnost, igranje iger na srečo, itd.). [[FOSB|DeltaFosB]] (ΔFosB), [[Prepisovalni dejavnik|faktor transkripcije]] genov, je kritični sestavni del in pogost dejavnik v razvoju skoraj vseh oblik vedenjskih in fizičnih zasvojenosti. Dve desetletji raziskav vloge ΔFosB v odvisnosti so pokazale, da je nastop zasvojenosti ter okrepitev ali reduciranje z njo povezanega kompulzivnega vedenja koherentna s prekomerno ekspresijo ΔFosB v srednjih bodičastih nevronih tipa D1 v centru za ugodje ([[Angleščina|angleško]] ''Nucleus accumbens''). Zaradi vzročne zveze med odvisnostmi in ekspresijo ΔFosB se slednja [[predklinično]] uporablja kot biomarker zasvojenosti. Ekspresija ΔFosB v teh nevronih neposredno in pozitivno uravnava uživanje droge ter sensizitacijo nagrade preko pozitivne krepitve, obenem pa zmanjšuje občutljivost za averzijo.
Zasvojenost se na osebi kaže kot poseben način [[vedenje|vedenja]] oz. kot [[bolezen]]ska potreba po določeni [[snov]]i. Zasvojenec svoje potrebe ne zmore obvladovati, saj začne določen škodljiv vedenjski vzorec ponavljati in vztrajati na določenem ravnanju. Termin »zasvojenost« pogosto obravnavamo kot sopomenko »odvisnosti«<ref>http://www.konoplja.org/Prosti_tek/Clanki/Clanki_zasvojenost_odvisnost.htm</ref>. Zasvojenost je posledica tako svetovnega nazora kot tudi družbenih pritiskov in socialnih pritiskov. Zasvojenec je praviloma prepričan, da je njegova edina in tudi prava pot, kar štejemo za nevrozo, duševno motnjo, ki onemogoča subjekt pri uresničevanju njegovih ciljev. Zasvojenost se problematizira praviloma šele ko subjekt s svojimi navadami ogroža svoje bližnje ali sebe. Zasvojenost, ki ne škodi, se ne zdravi, za zdravljenje je ključna odvisnikova motivacija.
 
Zasvojenost od posameznikov in celotne družbe zahteva "osupljivo visoko finančno in človeško dajatev".<ref name="Societal toll">{{cite book|vauthors=Malenka RC, Nestler EJ, Hyman SE|veditors=Sydor A, Brown RY|title=Molecular Neuropharmacology: A Foundation for Clinical Neuroscience|year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-148127-4|page=4|edition=2nd|chapter=Chapter 1: Basic Principles of Neuropharmacology|quote=Drug abuse and addiction exact an astoundingly high financial and human toll on society through direct adverse effects, such as lung cancer and hepatic cirrhosis, and indirect adverse effects&nbsp;–for example, accidents and AIDS&nbsp;– on health and productivity.}}</ref><ref name="Epidem">{{cite journal|vauthors=Merikangas KR, McClair VL|title=Epidemiology of Substance Use Disorders|date=June 2012|journal=Hum. Genet.|pages=779–89|issue=6|volume=131|pmc=4408274|doi=10.1007/s00439-012-1168-0|pmid=22543841}}</ref> V ZDA so skupni gospodarski stroški za družbo višji od vseh vrst sladkorne bolezni in rakov skupaj. Vzroki za tako visoko vsoto so med drugim: neposredni škodljivi učinki drog in s tem povezani zdravstveni stroškov (npr. nujne medicinske storitve ter ambulantna in bolnišnična oskrba) ter dolgoročni zapleti (npr. pljučni rak zaradi kajenja tobačnih izdelkov, ciroza jeter in demenca zaradi kroničnega uživanja alkohola, in poškodbe ust zaradi uživanja metamfetamina), izguba produktivnosti in s tem povezana bremenitev socialnega sistema, nesreče (npr. Prometne nesreče), samomori, ubojstva ter zaporne kazni. Klasični znaki zasvojenosti vključujejo oslabljen nadzor nad uporabo substance ali vedenjem, prekomerna zaposlenost s substanco ali vedenjem ter nadaljnja uporaba kljub posledicam. Za navade in vzorce, povezane z zasvojenostjo, je značilna takojšnja zadovoljitev (kratkotrajna nagrada), skupaj s zapoznelimi škodljivimi učinki (dolgoročni stroški).
Med najpogostejše vrste zasvojenosti sodijo:
 
* zasvojenost od različnih snovi ([[kofein]], [[alkohol]], [[nikotin]], [[poživila]], [[mamila]], itd.)
Primeri zasvojenosti s substanco in vedenjske zasvojenosti vključujejo [[alkoholizem]], zasvojenost z marihuano, zasvojenost z amfetamini, zasvojenost s kokainom, zasvojenost z nikotinom, zasvojenost z opiodi, zasvojenost s hrano, zasvojenost z videoigricami, zasvojenosti z igrami na srečo in zasvojenost s seksualnimi odnosi. Edina vedenjska zasvojenost, ki jo trenutno prepoznavata [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|DSM-5]] in [[MKB-10|ICD-10]], je zasvojenost z [[Igra na srečo|igrami na srečo]]. Izraz zasvojenost se pogosto napačno uporablja za poimenovanje drugačnih vrst kompulzivnega vedenja ali motenj, zlasti [[Odvisnost|odvisnosti]].<ref>http://www.konoplja.org/Prosti_tek/Clanki/Clanki_zasvojenost_odvisnost.htm</ref> Pomembna razlika med zasvojenostjo z drogmi in odvisnostjo od drog je, da je odvistnost od drog motnja, pri kateri prenehanje uživanja drog povzroči neprijetno odtegnitveno stanje, kar lahko vodi v nadaljnjo uporabo drog. Zasvojenost po drugi strani pa je kompulzivna uporaba snovi ali izvajanje vedenja, neodvistno od odtegnitve. Zasvojenost se lahko pojavi v odsotnosti odvisnosti, odvisnost pa se lahko pojavi tudi v odsotnosti zasvojenosti, čeprav se ti pogosto pojavita skupaj.
* vedenjska zasvojenost ([[igre na srečo]], [[stradanje]], odvisnost od nakupovanja, seksualnih odnosov itd.)
Raziskave dokazujejo, da so možne tudi povezave med različnimi odvisnostmi. Najpogostejša je povezava med kajenjem in kavo, a možne so tudi veliko bolj mučne povezave (alkohol/tablete, seks/poživilo), kjer nato zasvojenec med zdravljenjem predvsem išče ponižnost in strpnost ob manj doživetih učinkovinah.
 
== Razlogi za zasvojenost ==
9

urejanj