Jožef Benkő: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 19:
 
== Življenje ==
Rojen je bil 3. julija v Tešanovcih, hišna št. 37, kot sin Štefana BakotaBenko-ta in Terezije roj. Obal. Krščen je bil štiri dni kasneje 7. julija v puconski evangeličanski cerkvi, botrovala pa sta mu puconski notar [[Grgo Lutar|Gregor pl. Luthar]] in Marija Obal. Bil je vodilni [[tovarnar]] v Prekmurju (v tistem času [[Madžarska]]) med obema svetovnima vojnama. Zametki klavniško-mesnopredelovalnega industrijskega obrata in trgovine z živino, mesom in mesnimi izdelki segajo v leto 1913; [[protokolacija]] [[Tovarna mesnih izdelkov Josip Benko|Tovarne mesnih izdelkov Josip Benko]] je bila opravljena 1922. Leta 1919 je finančno podprl razglasitev [[Murska republika|Murske republike]]. Pristopil je k [[Narodna radikalna stranka|Narodni radikalni stranki]]. Bil je povezan s srbskim kapitalom in [[Milan Stojadinović|Milanom Stojadinovićem]]. (Rojen je bil kot '''Jožef Benkő''', vendar se je kasneje zaradi intenzivnega poslovnega in političnega sodelovanja s srbskimi kapitalsko-političnimi krogi preimenoval v '''Josipa Benka,''' ker srbskohrvaški jezik ne pozna ü-ja in ö-ja.) Kot režimski človek je imel zagotovljena dovoljenja za velike [[kontingent]]e izvoza živine; živino, meso in mesne izdelke je izvažal v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Avstrija|Avstrijo]], [[Kraljevina Italija|Italijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in na [[ČSR|Češkoslovaško]]. Njegov industrijski obrat je odločilno spodbudil razvoj živinoreje v [[Pomurje|Pomurju]]. Leta 1926 je postal [[gerent]] soboške občine. Tedaj je ustanovil [[Kreditna zadruga za trgovino in obrt|Kreditno zadrugo za trgovino in obrt]], ki se je 1931 preoblikovala v Kreditno (Benkovo) banko. Leta 1927 je bil izvoljen za [[župan]]a [[Murska Sobota|Murske Sobote]], julija 1930 pa je bil imenovan v prvo sestavo [[Banski svet Dravske banovine|banskega sveta Dravske banovine]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
 
Na skupščinskih volitvah 1923 je neuspešno kandidiral, na volitvah 1931 pa je bil izvoljen na [[Petar Živković|Živkovićevi]] listi, na volitvah 1935 na [[Bogoljub Jevtić|Jevtićevi]]. Gmotno in drugače je podpiral gasilska društva, [[Sokol (društvo)|Sokole]], nacionalne prireditve ter vzdrževal soboško godbo na pihala. Bil je izdajatelj tednika [[Muravidék (časnik)|Muravidék]] in več let starešina gasilske župe murskosoboškega [[srez]]a, predsednik [[Zveza industrialcev mesnih izdelkov|Zveze industrialcev mesnih izdelkov]], predsednik [[Prekmursko lovsko društvo|Prekmurskega lovskega društva]] in inšpektor [[Prekmurski evangeličanski seniorat|evangeličanskega seniorata]]. Po koncu vojne 1945 je bil na montiranem sodnem procesu razlaščen in obsojen na smrt. Današnja [[Pomurka Mesna industrija]] je nastala iz njegovega mesnopredelovalnega obrata. Leta 1993 mu je bila na ponovnem sodnem procesu izrečena oprostilna sodba. V njegovi rojstni vasi so mu leta 2005 postali doprsni [[spomenik]].