Plazilci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ta |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.60.180 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 20:
* [[Mammalia]] (sesalci)
}}
'''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]]
▲([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]] ki imajo malo vretenco, (s [[hrbtenica|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name="brehm">Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=45116}}</ref>
So prva od življenja v [[voda|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem.
Vrstica 38 ⟶ 35:
== Klasifikacija plazilcev ==
=== Zgodovina klasifikacije
[[Slika:Traditional Reptilia.png|thumb|300px|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]]
Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad|navadnega gada]] ter [[belouška|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)|razred]] "III – Amphibia".<ref name="Linn1758">{{cite book|last=Linnaeus |first=Carolus |authorlink=Carl Linnaeus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. |publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |accessdate=2008-09-22 |language=la |edition=10th}}</ref> Izraza "Reptilia (plazilec)" in "Amphibia (dvoživka)" sta bila med seboj zamenljiva, "Reptilia" (iz [[latinščina|latinščine]] ''repere'', "plaziti se") so bolj uporabljali francozi.<ref>Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]</ref> [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz "Reptilia" za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.<ref>Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile], showing the mixed composition of his ''Reptilia''</ref> Šele na začetku [[19,. stoletje|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi|tetrapode]] (štirinoge vretenčarje) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.<ref>Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825</ref>
Vrstica 200 ⟶ 197:
<gallery>
Slika:Skull anapsida.svg|[[Anapsida|Anapsidna]] (brezločna) lobanja - vse kosti lobanjskega svoda so združene. Lobanja je kompaktna in zaprta in brez senčnih oken. Anapsidno lobanjo imajo [[želve]].
Slika:
Slika:
</gallery>
| |||