Mehkužci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
J ansari (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.139.155 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MrJaroslavik
Vrstica 1:
{{Taksonomka
<br />
| name = Mehkužci
| fossil_range = [[ediakar]] ali [[kambrij]] - recentno
| image = Octopus vulgaris2.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Velika hobotnica (''Octopus vulgaris'')
| regnum = [[Animalia]]
| phylum = '''Mollusca'''
| phylum_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Razred (biologija)|Razredi]]
| subdivision =
* [[Gastropoda]] (polži)<br />
* [[Bivalvia]] (školjke)<br />
* [[Cephalopoda]] (glavonožci)<br />
* [[Polyplacophora]] (bokoživčniki)<br />
* [[Scaphopoda]] (slonovi zobčki)<br />
* [[Solenogastres]]<br />
* [[Caudofoveata]]<br />
* [[Monoplacophora]] (monoplakofori)<br />
* † [[Rostroconchia]]<br />
* † [[Helcionelloida]]<br />
}}
'''Mehkužci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mollusca''') so [[živali|živalsko]] [[Deblo (taksonomija)|deblo]], v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]].<ref name="Chapman 2009"/> Med vsemi morskimi organizmi predstavljajo največje živalsko deblo, saj vsebuje slabo četrtino vseh znanih vrst,<ref name="HancockRecognisingResearch"/> številne vrste pa bivajo tudi v sladkih vodah in na kopnem. Mehkužce navadno delimo v 9 ali 10 [[razred (biologija)|razredov]], od katerih sta dva [[izumrtje|izumrla]].<ref name="Haszprunar2001MolluscsInEncOfLifeSci"/> Med njimi so največja in najbolj raznolika skupina [[polži]], ki edini uspevajo tudi na kopnem.{{sfn|Introduction to the Biology of Marine Life|2012|p=147}}
 
Kot [[nevretenčarji]] so v svojem [[evolucija|razvoju]] dosegli razmeroma visoko stopnjo telesne organiziranosti, predvsem [[glavonožci]], ki imajo najkompleksnejše razvito [[živčevje]] med vsemi nevretenčarji.{{sfn|The Invertebrates: A Synthesis|2001|p=132}} Kot skupina so sicer izredno raznoliki, tako po telesni zgradbi in velikosti, kot tudi po [[vedenje|vedenju]] in [[ekologija|ekologiji]]. Čeprav je težko najti telesno značilnost, ki bi bila skupna prav vsem mehkužcem, je zanje v splošnem značilno mehko, nečlenjeno telo z dvobočno somernostjo, [[plašč (mehkužci)|plašč]] s plaščno votlino, v kateri poteka [[dihanje]] in izločanje, ter organizirano živčevje, pri mnogih vrstah pa še [[lupina]], ki strehasto pokriva telo.<ref name="hayward"/> Najpreprostejši način razmnoževanja mehkužcev sloni na [[zunanja oploditev|zunanji oploditvi]], le nekatere vrste se razmnožujejo z [[notranja oploditev|notranjo oploditvijo]].{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=284-91}}
 
Mehkužci imajo zelo pomembno vlogo v vodnih in kopenskih [[ekosistem]]ih, saj način življenja različnih skupin obsega širok spekter vlog, vse od [[filtrator]]jev preko [[plenilec|plenilcev]] do [[zajedavec|zajedavcev]]. Nekateri mehkužci živijo v sožitju z drugimi organizmi, kot so [[alge]] in drugi nevretenčarji, druge, [[invazivna vrsta|invazivne vrste]] mehkužcev pa povzročajo velike spremembe v ekosistemih zaradi nenadzorovanega širjenja.
 
Za človeka mehkužci že več tisoč let predstavljajo vir hrane, poleg tega pa še vir [[luksuz]]nega blaga, kot so [[biser]]i, [[biserovina]], [[škrlat]]no oz. purpurno barvilo in [[morska svila]]. V nekaterih predindustrijskih družbah je bila lupina mehkužcev plačilno sredstvo.<ref name="trubitt"/> Določene vrste so človeku nevarne zaradi [[strup]]enega ugriza ali vboda. Po drugi strani je več milijonov ljudi okuženih z [[zajedavec|zajedavci]] zaradi uživanja sladkovodnih polžev,<ref name="brown"/> uživanje pokvarjenih ali strupenih [[školjke|školjk]] pa lahko privede do zastrupitev s hrano.<ref name="ivz"/> Nekatere vrste polžev so tudi pomembni [[Škodljivec|kmetijski škodljivci]]. Nenavaden videz nekaterih mehkužcev, predvsem glavonožcev, je prispeval k nastanku mnogih [[mitologija|mitoloških]] zgodb o morskih pošastih. Veda o mehkužcih se imenuje [[malakologija]].
 
== Taksonomija ==
Med [[taksonomija|taksonomi]] celo glede klasifikacije na najvišji ravni, tj. ravni [[razred (biologija)|razredov]], še vedno ni enotnega mnenja. Tu predstavljena klasifikacija ločuje sodobne mehkužce na osem razredov,<ref name="Haszprunar2001MolluscsInEncOfLifeSci">{{navedi knjigo |chapter=Mollusca (Molluscs) |last=Haszprunar |first=G. |title=Encyclopedia of Life Sciences |year=2001 |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |doi=10.1038/npg.els.0001598}}</ref> še dva pa sta izumrla, poznana samo po [[fosil]]nih primerkih.<ref name="PonderWinstonLindberg">{{navedi knjigo| editor=Ponder|editor2= Winston F. |editor3=Lindberg, David R. |year=2008 |title=Phylogeny and Evolution of the Mollusca |location=Berkeley |publisher=University of California Press| page=481 |isbn=978-0-520-25092-5}}</ref> V literaturi sta razreda [[Caudofoveata]] in [[Solenogastres]] še vedno obravnavana kot enoten razred [[brazdonožci|brazdonožcev]] (Aplacophora),<ref name="InvZoo"/><ref name="Healy2001MolluscaInvertebrateZoology"/> vendar novejša spoznanja kažejo, da je med njima dovolj razlik za ločevanje.<ref>{{navedi revijo |last=Todt |first=Christiane |year=2013 |title=Aplacophoran Mollusks—Still Obscure and Difficult? |journal=American Malacological Bulletin |volume=31 |issue=1 |pages=181–187 |doi=10.4003/006.031.0110}}</ref>
 
<center>
Vrstica 7 ⟶ 38:
! style="width:120px; background:#E0FFFF"| Slika
! style="width:340px; background:#E0FFFF"| Značilnosti/nekateri predstavniki
! style="width:110px; background:#E0FFFF"| Število vrst<ref name="Haszprunar2001MolluscsInEncOfLifeSci">{{navedi knjigo|chapter=Mollusca (Molluscs)|last=Haszprunar|first=G.|title=Encyclopedia of Life Sciences|year=2001|publisher=John Wiley & Sons, Ltd.|doi=10.1038/npg.els.0001598}}</ref>
! style="width:110px; background:#E0FFFF"| Življenjski prostor
|-
Vrstica 53 ⟶ 84:
| caption3 = [[Hrapavi vrtni polž]] (''Helix aspersa'') - kopenski polž
}}
Ocene priznanih živečih vrst se gibljejo med 50.000 do 120.000.<ref name="Chapman 2009">Chapman AD. (2009). [http://www.environment.gov.au/biodiversity/abrs/publications/other/species-numbers/2009/04-02-groups-invertebrates.html#mollusca ''Numbers of Living Species in Australia and the World'', 2. izdaja]. Canberra: Australian Biological Resources Study. Pridobljeno dne 30.11.2014. ISBN 978-0-642-56861-8</ref> Okoli 80 % vseh znanih vrst mehkužcev naj bi spadalo v razred polžev.<ref name="PonderWinstonLindberg">{{navedi knjigo|editor=Ponder|editor2=Winston F.|editor3=Lindberg, David R.|year=2008|title=Phylogeny and Evolution of the Mollusca|location=Berkeley|publisher=University of California Press|page=481|isbn=978-0-520-25092-5}}</ref> Leta 1969 je David Nicol ocenil število živečih vrst na 107.000, med katerimi naj bi bilo 12.000 sladkovodnih in 35.000 kopenskih polžev. Školjke naj bi tvorile okoli 14 % vseh vrst mehkužcev, ostali razredi pa manj kot 2 % vseh vrst.<ref>David Nicol (1969), ''The Number of Living Species of Molluscs''; Systematic Zoology, Vol. 18, No. 2 (Jun., 1969), pp. 251-4</ref> Leta 2001 G. Haszprunar je ocenil število živečih vrst na 93.000,<ref name="Haszprunar2001MolluscsInEncOfLifeSci"/> ki naj bi predstavljale 23 % vseh vrst morskih organizmov,<ref name="HancockRecognisingResearch">{{navedi splet|url=http://www.austmus.gov.au/display.cfm?id=2897|title=Recognising research on molluscs |accessdate=30.11.2014|publisher=Australian Museum|year=2008|author=Hancock R.}}</ref> leta 2009 pa je A.D. Chapman ocenil število na 85.000.<ref name="Chapman 2009"/> Ne glede na različne ocene so mehkužci po številu vrst na drugem mestu, za členonožci, katerih je vsaj 11-krat več (tj. okoli 1.113.000),<ref name="PonderWinstonLindberg"/> vendar pred strunarji z 52.000 vrstami.{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=1 (predlist)}} Najvišje ocenjeno število vrst danes živečih mehkužcev je okoli 200.000,<ref name="Chapman 2009"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/museum/news/news_briefs/perth08042004.html|title=Phylogeny of the Molluscs|accessdate=30.11.2014|publisher=World Congress of Malacology|year=2004|author=Ponder WF |author2=Lindberg DR.}}</ref> po fosilnih ostankih pa je znanih približno 70.000 vrst.<ref name="brusca"/> Kljub temu je celokupno število vrst mehkužcev skozi celotno zgodovino verjetno nekajkrat večje od števila danes živečih vrst.<ref>{{Navedi revijo| author=Raup DM |author2=Stanley SM| title=Principles of Paleontology|publisher=W.H. Freeman and Co.|edition=2.|isbn=0716700220|year=1978|pages=4–5}}</ref>
 
Mehkužci so ena od najuspešnejših in najbolj raznolikih živalskih skupin, kar je dejansko posledica velike sposobnosti prilagajanja in preoblikovanja (plastičnosti) osnovne zgradbe telesa tekom razvoja. Plastičnost je razvidna tako pri raznolikih nalogah določenih struktur, kot je [[lupina]], ki poleg zunanje zaščite lahko služi npr. kot plovni organ ali pa s svojimi izrastki olajšuje zakopavanje v [[sediment]], kot tudi pri poenotenju nalog različnih struktur, kar se npr. kaže pri uporabi [[lovka|lovk]] s priseski, zobcev na strgači idr. za lovljenje hrane. Oblike teles segajo od valjastih mehkužcev brez noge in lupine, ki so podobni [[ploski črvi|ploskim črvom]], do skorajda okroglih školjk brez glave z veliko dvodelno lupino. V velikosti se raztezajo od 2 mm [[plankton]]skih mehkužcev do velikanskih [[velelignji|velelignjev]], ki skupaj z lovkami merijo v dolžino preko 20 m.{{sfn|The Invertebrates: A Synthesis|2001|p=118-9}}