Redakcija: 09:24, 12. junij 2018 uredi Nokturno (pogovor \| prispevki) Administratorji 8.681 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.133.139 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:45, 9. december 2019 uredi razveljavi 89.143.60.180 (pogovor) AGGGH Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 20: * [[Mammalia]] (sesalci) }} D'''inozavri''' '''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij\|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica\|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina\|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča\|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)\|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name=brehm>Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS\|ID=45116}}</ref> ▼ ▲~~'''Plazílci'''~~ ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij\|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica\|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina\|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča\|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)\|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name="brehm">Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS\|ID=45116}}</ref> So prva od življenja v [[voda\|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem. Vrstica 197 ⟶ 200: <gallery> Slika:Skull anapsida.svg\|[[Anapsida\|Anapsidna]] (brezločna) lobanja - vse kosti lobanjskega svoda so združene. Lobanja je kompaktna in zaprta in brez senčnih oken. Anapsidno lobanjo imajo [[želve]]. Slika:~~Skull_synapsida~~Skull synapsida.png\|[[Synapsida\|Sinapsidna]] (združenoločna) lobanja - ima bočno senčno odprtino. Sinapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[pelikozavri]] in [[terapsidi]]) in jo imajo [[sesalci]]. Slika:~~Skull_diapsida~~Skull diapsida.png \|[[Diapsida\|Diapsidna]] (dvoločna) lobanja - ima senčno in bočno senčno votlino ter 2 senčna loka. Diapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[zavropterigiji]] in [[arhozavri]]) in jo imajo [[krokodili]], [[kuščarji]] in [[kače]]. </gallery>

Plazilci: Razlika med redakcijama