Burgundska grofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
na novo |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''{{lang|fr|Comté de Bourgogne}}'' <small>([[Francosko|fr]])</small><br>''{{lang|de|Freigrafschaft Burgund}}'' <small>([[Nemško|de]])</small>
|conventional_long_name = (Svobodna) grofija Burgundija
|common_name = Burgundija
|continent = Evropa
|image_flag = Flag of Franche-Comté.svg
|image_coat = Coat of Arms of King of Spains as Count Palatine of Burgundy.svg
|image_map = Duché et Comté de Bourgogne au XIVe siecle.svg
|image_map_caption = [[Vojvodina Burgundija|Vojvodina]] (levo) in grofija (desno) Burgundija v 14. stoletju (vojvodina Burgundija ni predmet tega članka!)
|
|era = {{ubl| [[srednji vek]] | zgodnji [[novi vek]] }}
|status = [[Fevdalizem|fevdalna]] dežela
|status_text = Del [[Kraljevina Zgornja Burgundija|Zgornje Burgundije]] in<br>[[Arleško kraljestvo|Arleškega kraljestva]],<br>potem grofija znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna dežela
|
|year_start = 982
|year_end = 1678
|
|event_start = Oton Viljem, burgundski grof
|date_start =
|event1 = [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], nemški kralj in cesar
|date_event1 = <br>1033
|event2 = v personalni uniji s [[Filip Drzni|Filipom Drznim]], [[Vojvodina Burgundija|burgundskim]] vojvodo
|date_event2 = <br>1384
|event3 = z mirovnim sporazumom v Senlisu dodeljena Habsburžanom
|date_event3 = 1493
|event4 =
|date_event4 =
|event_end = z [[Francosko-nizozemska vojna#Nijmegenski mirovni sporazumi|mirovnim sporazumom v Nijmegenu]] priključena kraljevini [[Francija|Franciji]]
|date_end =
|
|p1 = Arleško kraljestvo
|image_p1 = [[File:Coat of arms of None.svg|20px|alt=|link=Kingdom of Arles]]
|s1 = kraljevina Francija
|flag_s1 = Royal Standard of the King of France.svg
|
|capital = [[Dole, Jura|Dole]]
}}
'''Svobodna grofija Burgundija''' ([[francoščina|francosko]] ''Franche Comté de Bourgogne'', [[nemščina|nemško]] ''Freigrafschaft Burgund'') je bila srednjeveška [[grofija]] (982-1678) s sedežem v mestu [[Dole, Jura|
==Zgodovina grofije==
[[Slika:Les pagis bourguignons au 9e siècle.gif|thumb|left|Dežele srednjeveške Burgundije, ki so ležale vzhodno od reke [[Saona|Saone]], so zametek kasnejše grofije Burgundije]]
Aubry I. (†okrog 943), zet upravitelja grofije [[Mâcon]], se je po tastovi smrti proglasil za grofa Mâcona. Njegova sinova, Liétald II., († 958/61) in Humbert sta razširila oblast na ozemlje vzhodno od reke [[Saona|Saone]] (grofije Amous, Portois, Varais in Escuens), ki je kasneje tvorilo glavnino grofije Burgundije. Ozemlje je po ženski liniji prišlo v roke Otona Viljema (†1026), vnuka italijanskega kralja [[Berengar Ivrejski|Berengarja II.]] iz Iverje. Oton Viljem je bil tudi posinovljenec burgundskega vojvode Henrika I. Velikega (ki je v vojvodini Burgundiji vladal v letih 965–1002) in bil s tem tudi pretendent za vladarja [[Vojvodina Burgundija|vojvodine Burgundije]] <ref>Matera Otona Viljema, Gerberga, je izhajala iz grofije Macon (morda hčerka Liétalda II.) in po njej je prešel na Otona Viljema večji del maconska posest. Poleg tega se je Oton Viljem poročil z Ermentrudo, vdovo Liétaldovega (II.) sina Aubrija II., in tudi tako postal dedič maconske posesti. Mati Gerbega se je v drugo poročila z burgundskim vojvodo Henrikom I. Velikim (†1002). Ker ta ni imel svojega sina, je posinovil Otona Viljema in ga predvidel za svojega naslednika.</ref>. A je francoski kralj [[Robert II. Francoski|Robert II.]] (Henrikov nečak) leta 1004 vojvodino vključil med kronska ozemlja. Otonu Viljemu je, poleg grofij [[Nevers]] in Macon, ki ju je posedoval že prej, ostala grofija Burgundija. Postal je prvi grof grofije Burgundije. Grofija Burgundija je ležala v Arleškem kraljestvu (oziroma kraljevini Burgundiji) in tako v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] (medtem ko je bila Vojvodina Burgundija del francoskega kraljestva).
V času vladanja grofa Rainalda I. (†1057), sina Otona Viljema, je umrl (1032) zadnji arleški kralj iz dinastije [[Rudolfini|Rudolfinov]], Rudolf III., in Arelška kraljevina, kamor je grofija Burgundija spadala, je prišla v personalno unijo z nemškim kraljestvom. Prvi kralj-cesar, ki je postal burgundski kralj je bil [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] Njegov naslednik, [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]], je mesto [[Besançon]] povzdignil v cesarsko mesto (izvzeto iz fevdalnega sistema) njenega nadškofa pa imenoval za nadkanclerja. Besancon je s tem dobil možnosti hitrejšega razvoja. Med znamenitimi možmi, ki izhajajo iz grofije, je vnuk Rainalda I., Guido (Guy), ki je leta 1119 postal [[papež Kalist II.]] in je s cesarjem [[Henrik V. Nemški|Henrikom V.]] sklenil [[Henrik V. Nemški#Wormški konkordat (1119–1122)|wormški konkordat]] (1122).
Po smrti grofa Rainalda III. (vladal 1102–1148) je grofijo podedovala njegova hči [[Beatrika Burgundska|Beatrika]] (*~ 1140, †1184), ki se je leta 1156 poročila z nemškim kraljem in cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbarosso]] in bila tudi sama (1167) v [[Rim]]u kronana za cesarico. Leta 1169 je Friderik Barbarossa njeno grofijo ločil od kraljevine Burgundije in jo povzdignil v [[Palatin (naziv)|palatinsko]] grofijo s prestolnico v mestu [[Dole, Jura|Dole]].
Grofija je v naslednjih stoletjih z dedovanji in ženitvami večkrat menjala vladajočo rodbino. V obdobju 1231-79 so ji npr. vladali [[Andeški#Rodbinsko drevo Andeških|Andeški]], in sicer Oton II. Meranski (oziroma Oton III. Burgundski, †1248), ki je bil tudi istrski mejni grof, in za njim njegova sestra Adelajda (†1279), ki se je poročila v italijansko rodbino Ivrea<ref>njen prvi mož je bil grof Chalona Hugo I. (†1266) iz [[Ivrea|ivrejske]] dinastije; nasledil ju je njun sin Oton IV. (†1303)</ref>. V 14. stoletju se je za grofijo uveljavilo poimenovanje »Svobodna grofija Burgundija«.
Leta 1361 so grofijo med svoje dežele vključili [[Flandrija|flandrijski]] grofje. S poroko Margarete III. Flandrijske (†1405) (njena druga) s [[Filip Drzni|Filipom Drznim]] je prišla po smrti njegovega tasta (1384)<ref>Ludvika II. Flandrijskega</ref> grofija v posest burgundske veje francoske dinastije [[Valoisi|Valois]]. Ta je matični kronski vojvodini Burgundiji dodala, poleg grofije Burgundije, še številne druge grofije in vojvodstva v Lotaringiji, Alzaciji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Razvoj, ki je šel v smeri oblikovanja nove kraljevine Burgundije, je prekinila smrt zadnjega moškega iz te dinastične veje, [[Karel Drzni|Karla Drznega]], ki je leta 1477 padel v boju pred [[Nancy]]jem.
Bratranec Karla Drznega, francoski kralj [[Ludvik XI. Francoski|Ludvik XI.]], je nemudoma izkoristil priložnost in poleg mnogih Karlovih ozemelj, ki si jih je lastil, zavzel tudi grofijo Burgundijo. Odločno se mu je postavil po robu avstrijski prestolonaslednik [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], kasnejši cesar, ki se je poročil s Karlovo hčerko in dedinjo, [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]]. Čeprav so Francozi leta 1479 izgubili bitko pri kralju Guinegate, je Francija grofijo zadržala. Šele ko si je Ludvikov naslednik, [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]], v pripravah na pohod v Italijo želel zavarovati hrbet, je leta 1493 z Maksimilijanom v [[Senlis]]u sklenil mir, s katerim je grofijo vrnil Marijenemu in Maksimilijanovemu sinu [[Filip I. Kastiljski|Filipu Lepemu]]. Leta 1506, ko je v [[Španija|Španiji]] zavladal Filipov sin [[Karel V. Habsburški|Karel I.]] (kasnejši cesar Karel V.), je grofija pripadla Španiji. Grofija je bila za Španijo pomembna tudi vojaško, saj je skoznjo peljala pot iz severne Italije preko Alp na Nizozemsko, pot, po kateri so Španci dobivali italijanske in švicarske [[Najemniški vojak|najemniške čete]] za boj proti [[Republika Nizozemska|republiki Nizozemski]].
Grofija je bila pomembna tudi za Švicarje, zaradi trgovskih poti skoznjo, po katerih so uvažali kovine in predvsem zaradi soli iz rudnikov v [[Salins-les-Bains]]u, ki so jo nujno potrebovali pri proizvodnji sira. Leta 1512 so Habsburžani <ref>konkretno [[Margareta Avstrijska]], sestra Filipa Lepega, tedaj je [[Sedemnajst provinc|na Nizozemskem]] nadomeščala svojega nečaka španskega kralja Karla I.</ref> s [[Švicarska konfederacija|Švicarsko konfederacijo]] sklenili pogodbo o nevtralnosti grofije, pri čemer so Švicarji prevzeli nalogo njene zaščite. Pogodbo so kasneje še večkrat obnovili. Vendar je bila zaradi prevelike odvisnosti od Francije in notranje verske razklanosti švicarska federacija prešibka, da bi grofijo vojaško zaščitila. Tuje vojske so grofijo večkrat plenile, zlasti v zaključni fazi [[Tridesetletna vojna#Francosko-švedsko nadaljevanje vojne (1635–48)|tridesetletne vojne]] (1635-48). Leta 1668 jo je v [[Devolucijska vojna|devolucijski vojni]] zasedel vojskovodja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], [[Ludvik II. Condéjski|princ Condejski]]. S sporazumom v Aix-la-Chapelle so ob koncu vojne Francozi grofijo Špancem vrnili, a jo je junija 1674 Conde [[Francosko-nizozemska vojna|ponovno zasedel]]. Z mirovnim [[Francosko-nizozemska vojna#Nijmegenski mirovni sporazumi|sporazumom v Nijmegenu]] (1678) je Francija grofijo dokončno anektirala, postala je francoska pokrajina Franche-Comté. Kralj Ludvik XIV. je naročil vojaškemu inženirju, maršalu [[Sébastien Le Prestre de Vauban|de Vaubanu]], da utrdi nekdanje cesarsko mesto [[Besançon]], ki je postalo nova prestolnica pokrajine.
Leta 1790, po francoski revoluciji, je bila provinca razdeljena v departmane [[Jura (departma)|Jura]], [[Doubs (departma)|Doubs]] in [[Haute-Saône]]. Ti so skupaj tvorili francosko regijo [[Franche-Comté]]. Ta je bila 1. januarja 2016 združena s [[Burgundija (regija)|regijo Burgundijo]] v regijo Bourgogne-Franche-Comté.
==Sklici in opombe==
{{opombe}}
==Viri==
*Richard, Jean: ''Mâcon''. Lexikon des Mittelalters (LexMA), zv.6, Artemis & Winkler, München/Zürich 1993, ISBN 3-7608-8906-9, str. 61–63.
*[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/006624/2007-05-08/ Freigrafschaft Burgund, švicarska eniklopedija]
[[Kategorija:Burgundija]]
{{normativna kontrola}}
| |||