Ivan Maček: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
{{infopolje Oseba}}
'''Ivan Maček - Matija''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[general]], [[politični komisar]], [[prvoborec]] in [[narodni heroj]], * [[12. marec]] [[1908]], [[
== Mladost ==
Vrstica 10:
Leta 1931 je bil izbran za sekretarja rajonskega komiteja KP Polje in Sostro. Hitro je napredoval za člana okrajnega in pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Septembra 1934 je bil na četrti pokrajinski konferenci izbran-[[kooptacija|kooptiran]] za sekretarja pokrajinskega komiteja [[KPJ]] za Slovenijo. Leta 1935 je bil poslan v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer se je šolal v [[Leninova šola|Leninovi šoli]] do leta 1937, ko se je vrnil v Kraljevino Jugoslavijo in sodeloval na ustanovitvenem kongresu komunistične partije Slovenije in bil izbran-kooptiran za člana CK – ([[centralni komite|Centralnega komiteja]]). Leta 1938 je bil zaradi politične dejavnosti zaprt in od [[Sodišče za zaščito države|Sodišča za zaščito države]] obsojen na štiri leta zapora. Kazen je prestajal v zaporu za politične zapornike v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]]. Tam so zaporniki organizirali kaznilniški komite KPJ, katerega član je postal tudi Maček.
Po nemškem napadu in okupaciji Jugoslavije je z ostalimi zaporniki komunisti skopal tunel pod zidovi zapora in 22. avgusta leta 1941 v skupini 32 zapornikov pobegnil. Z njimi se je priključil fruškogorskim partizanom v [[Srem]]u. Konec septembra leta 1941 je z manjšo skupino partizanov odšel v [[Srbija|Srbijo]], od koder je želel oditi v Slovenijo. Takrat so Nemci sprožili prvo sovražno ofenzivo proti partizanom in potovanje mu je bilo onemogočeno. Do marca 1942 je opravljal dolžnost sekretarja partijske celice vrhovnega štaba, potem pa je skupaj s [[Edvard Kardelj|Kardeljem]] s ponarejenimi dokumenti preko Sarajeva in Zagreba pripotoval v Ljubljano, kjer je bil imenovan za [[politični komisar|političnega komisarja]] [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega štaba NOV in POS]]. Sredi maja leta 1942 je s štabom odšel na [[osvobojeno ozemlje|osvobojeno ozemlje]]. Oktobra 1942 je bil imenovan za [[komandant glavnega štaba|komandanta Glavnega štaba]] NOV in POS (ter Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije) in vodil protiofenzivo proti [[bela garda|beli gardi]]. Konec leta 1942 je sodeloval tudi v bojih na Hrvaškem v četrti sovražni ofenzivi. Julija leta 1943 je dolžnosti komandanta glavnega štaba predal [[Franc Rozman - Stane|Francu Rozmanu]]. Od takrat naprej je nastopal kot član [[Politbiro CK|Politbiroja CK]] [[KPS]] in se je ukvarjal izključno s političnim delom. Na kočevskem zboru oktobra leta 1943 je bil izbran za člana [[Slovenski narodno osvobodilni odbor|Slovenskega narodno osvobodilnega odbora]] (od 1944 SNOS) in AVNOJ, septembra 1944 še v IOOF. Spomladi 1944 je odšel v Vrhovni štab [[NOV in POJ]] in doživel nemški [[desant na Drvar]]. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel dolžnosti
Po vojni je bil do 1953 podpredsednik vlade LRS in minister za gradnje, od 1951 predsednik njenega Gospodarskega sveta, nato od 1953 član Zveznega izvršnega sveta, 1958–63 organizacijski sekretar CK ZKS, 1963–67 predsednik Skupščine SRS, član CK KPJ/ZKJ od 1948 in 1966–69 tudi predsedstva CK ZKJ ter član Sveta federacije. Od ustanovitve 1948 je bil do 1958 predsednik [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze borcev Slovenije]]. Dobil je mdr. red narodnega heroja in junaka socialističnega dela (1968). Veljal je za sivo eminenco slovenske politike. Njegova sestricna je bila [[Pepca Kardelj]], mrzli svak pa Edvard Kardelj.
| |||