Evrazija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno iz de wiki
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 42:
=== Zgodovina poteka meje ===
Za notranjo ''evrazijsko mejo'' geografsko ni nobene posebnosti. Prvotno pa so stari Grki ( [[Herodot]]) Bospor in Kavkaz smatrali za mejo Evrope, v srednjem veku pa sta Bospor in reka Tanais ([[Don (reka)|Don]]) ločila Evropo od Azije (glej na primer [[Jordanes]] ali [[Snorri Sturluson]]). Zadnja uradno priznana meja je Philippa Johana von Strahlenberga iz prve polovice 18. stoletja; poteka skozi Kumo-maniško podolje, severno od Kavkaza, nato skozi Azovsko morje in Kerški preliv (''Cimmerian Bosphorus'') do Črnega morja. Natančna razmejitev na območju med Donom in Kavkazom je bila že stoletja sporna. Ko je ruski car naročil Strahlenbergu, je njegovo mejno določitev leta 1730 priznala carjeva hiša in jo je sprejela znanost. Poleg tega je od sodobnega časa - začenši z Vasilijem Tatiščevom, geografom Petra Velikega - postalo naravno, da različni geografski, zgodovinski in družbeni vidiki obravnavajo oba Urala (gore in reko) kot vzhodno mejo Evrope. Predhodni rezultati ekspedicije Ruskega geografskega društva<ref>[https://archive.ph/20151201181943/http://www.rgo.ru/ru/article/pervye-utochneniya-granicy-evropa-aziya Первые уточнения границы Европа-Азия] (Memento vom 1. Dezember 2015 im Webarchiv archive.today), vom 1. Juni 2010</ref> v Kazahstan aprila / maja 2010 so pokazali, da meja med Evropo in Azijo ob reki Ural nima zadostne znanstvene podlage. Težava je v tem, da južni Ural odstopa od svoje osi in je razdeljen na več delov. Gore se postopoma izravnavajo in izgubljajo na pomenu kot geografska meja. Reki Ural in Emba (ki sta po besedah Strahlenberga veljali tudi za obmejni reki, glej črto A) kot dodatno geografsko mejo, imata malo smisla, saj je teren podoben na obeh straneh rek, tudi bivalne in gospodarske površine reki ne delita. Rezultat ekspedicije je bil predlagana razmejitev jugovzhodno od črte A: južni del meje sega od južnega Urala do gorovja Mugarsar (Kazahstan, Aqtöbe), nato vzdolž južnega roba Kaspijske depresije, kjer se konča vzhodnoevropska ravnina. Kaspijska depresija je nastala pred milijoni let, ko je Kaspijsko morje izpralo zahodna pobočja Ustjurtske planote. Po mnenju znanstvenikov naj bi to mejo geoloških formacij obravnavali kot mejo med Evropo in Azijo. Enakost imen Uralskih gora in reke Ural obstaja šele od vladavine [[Katarina Velika|Katarine II.]], ki je preimenovala reko, imenovano prej Jaik, verjetno tudi za brisanje spomina na Pugačovsko vstajo, med katero so se v rečni regiji odvijali obsežni boji.
 
== Geologija ==
Evrazija je nastala pred 375 do 325 milijoni let s pripojitvijo Sibirije, [[Kazahstanija|Kazahstanije]] (Kazahstanski blok, danes del Kazahstana, severovzhodnega Uzbekistana, severnega Kirgizistana, jugozahodne Kitajske) in [[Baltika|Baltice]] (paleokontinent, ki se je oblikoval v paleoproterozoiku in zdaj predstavlja Evropo severno od vseevropske cone šiva in zahodno od Uralskih gora. Debelo jedro Baltice, vzhodnoevropskega kratona, je staro več kot tri milijarde let in je bilo del superkontinenta Rodinia z c. 1 Ga), ki se je pridružila [[Lavrentija (celina)|Lavrentiji]], zdaj Severni Ameriki, da bi oblikovala Evrameriko. Kitajski kratoni so trčili v južno obalo Sibirije.
 
== Zgodovina ==
Evrazija je bila gostiteljica mnogih starodavnih civilizacij, vključno s tistimi s sedežem v Mezopotamiji, dolini Inda in na Kitajskem. V aksialni dobi (sredi 1. tisočletja pred našim štetjem) se je skozi Evrazijsko subtropsko območje od Atlantika do Tihega oceana bil neprekinjen pas civilizacij. Ta pas je za 2. tisočletji postal glavni tok svetovne zgodovine.
 
== Glej tudi ==