Velika horda: razlika med redakcijama

dodanih 17 zlogov ,  pred 1 letom
m
m (→‎Kani Velike horde: Mahmud Bin Kučuk)
Obrobna območja Zlate horde so se odcepljala približno po tem zaporedju: 1438 [[Kazanski kanat]], 1441 [[Krimski kanat]] in 1466 [[Astrahanski kanat]]. Ostanek v stepah med rekama [[Dneper]] in [[Ural (reka)|Ural]] postal znan kot Velika horda s prestolnico [[Saraj (mesto)|Saraj]]. Velika horda je ohranjala tradicije Zlate horde. V 1470. letih so [[Nogajski kanat|Nogajci]] severno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] postali sovražniki Velike horde, na zahodu pa se je ob reki Dneper začela širiti Poljsko-litovska zveza.
 
Leta 1480 sta [[Moskovska velika kneževina]] in Krimski kanat sklenila zavezništvo proti Veliki hordi, ki se je zato proti njima povezala z [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] pod [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirjem IV. Jagelonskim]]. Poskus napada Velike horde na Moskovsko kneževino leta 1480 je propadel. [[Ahmed bin Kučuk|Ahmed kan]]a so Nogajci ubili. Nasledil ga je sin [[Šejk Ahmed]]. Med njegovo vladavino je Horda zaradi nasledstvenih sporov začela slabeti.
 
Spomladi leta 1491 je kan Krimskega kanata predlagal Moskvi, naj napade in uniči Veliko hordo, ker je ''"zaplenil vse njihove konje"''. Moskovčani so poslalo v Hordo nekaj tatarskih in ruskih konjenikov, [[Osmansko cesarstvo]] pa 2.000 [[janičar]]jev. Do novembra se je del Horde odcepil, ostanek pa so uničili Nogajci. Okoli leta 1500 so Ahmedovo vojsko v [[Kazan]]u premagali Kabardinci, zato je bila v zelo slabem stanju. Naslednje leto se je Šejk Ahmed z 20.000 ljudmi preselil na ozemlje severno od [[Don]]a. Veliko njegovih vojakov je dezertiralo.
36.140

urejanj