Presežna vrednost: Razlika med redakcijama

dodanih 316 zlogov ,  pred 2 letoma
(→‎Alternativne razlage izvora profita: Slogovni popravki, nov navedek (in popravek citata))
(→‎Izvor presežne vrednosti: Slogovni popravki)
==Izvor presežne vrednosti==
 
Presežna vrednost, ki v najbolj prvotnem pomenu pomeni to razliko med začetno in končno velikostjo kapitala (torej med D' in D), je za svojo realizacijo sicer vezana na cirkulacijo, ampak iz te cirkulacije ne izhaja. Izvor presežne vrednosti Marx pojasni z naslanjanjems napomočjo definicijodefinicije menjalne vrednosti blaga, ki je definirana kot povprečnapovprečne količinakoličine človeškega dela, potrebnega za proizvodnjo danega blaga (natančneje: je izraz tega dela). Če se tekommed cirkulacijecirkulacijo kapitala poveča količina vrednosti v obtoku, je torazlog potemv zatotem, kerda je v tej cirkulaciji kapitala bilo realizirano novo delo.
 
To pa pojasni le povečano količino vrednosti;, izvorne profitapa jetudi izvora profita (še vedno nepojasnjenje predpostavljena menjava ekvivalentov). PriKljučno temje spomnimoše, da ta profit ne izhaja iz lastnega dela kapitalista, ampak iz njegovega lastništva kapitala (vrednosti, ki s tem postane kapital).
 
===Mezdno delo===
 
V osrčjusredišče produkcije vrednosti je delovna sila oziroma sposobnost človeka, da z delom proizvede nek produkt (če se ta produkt proda na trgu, s tem je blago). VKljučni osrčjupogoj, produkcijeki omogoča produkcijo presežne vrednosti, je razlika med vrednostjo delovne sile in količino dela, ki ga ta delovna sila realizira v produkcijskem procesu.
 
Kapitalist ima v lasti produkcijska sredstva, a za cirkulacijo kapitala, da se dejansko ustvari nova vrednost, potrebuje delovno silo. ToTa na trgu obstaja v obliki mezdnega delavca;, taki je osebno svoboden (tj. ni vezan na specifičnega izkoriščevalca), a hkrati nima v lasti produkcijskih sredstev, zato se mora za preživetje zaposliti pri kapitalistu. Mezdni delavec torejposledično kapitalistu dajeoddaja svojo delovno silo v najem, v zameno pa dobi mezdo.
 
TaVišina mezdamezde pa ni določena glede na delo, ki ga delavec realizira, ampak glede na vrednost delovne sile. TaVrednost vrednostdelovne sile pa ima enako definicijo kot vsako drugo blago; kot količina dela, potrebnega za njeno reprodukcijo, dapri torejčemer reprodukcija pomeni, da delavec ostane živ in dovolj pri močeh, da ostane delovno sposoben (terMarx pod reprodukcijo delovne sile šteje stroškitudi vzdrževanja potomstva).
 
DrugačeMezda rečeno: mezdatako ni plačilo za delo, ampak za delovno silo, ravno ta razlika pa omogoča produkcijo presežne vrednosti, ne da bi pri tem bili kršeni zakoni blagovne menjave. RazlikaRazliko med realiziranim delom, torej (vrednostjo, ki jo je delavec ustvaril,) ter vrednostjo delovne sile (mezdo), namreč kapitalist pospravi v lastni žep. To lahko stori, ker jekot lastnik produkcijskih sredstev (kot na primer, orodja, tovarne, surovin...), zaradi česar si kapitalist tudi prilasti vso proizvedeno blago, s tem pa tudi vso ustvarjeno vrednost<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1867-c1/ch08.htm</ref>.
 
==Potrebno in presežno delo==
228

urejanj