Presežna vrednost: Razlika med redakcijama

dodanih 206 zlogov ,  pred 2 letoma
→‎Alternativne razlage izvora profita: Slogovni popravki, nov navedek (in popravek citata)
(→‎Cirkulacija kapitala: Slogovno preoblikovanje.)
(→‎Alternativne razlage izvora profita: Slogovni popravki, nov navedek (in popravek citata))
==Alternativne razlage izvora profita==
 
V [[Kapital (knjiga)|Kapitalu]] Marx poda dve alternativni razlagi za izvor profita, za obe pa pokaže, da na nivoju celotne družbene ekonomijekonomije ne uspejo obrazložiti izvora profita. Obe razlagi imata po Marxu namreč ključno pomanjkljivost, da profit izpeljujeta iz porazdelitve že obstoječe vrednosti, zaobideta pa vprašanje, od kod izhaja nova vrednost.
 
===Menjava ne-ekvivalentov===
 
Prva razlaga je v menjavi ne-ekvivalentov (odstopanja od zakonov blagovne menjave, ki predpostavljajo menjavo ekvivalentov);, ta razlagaki ima dve različici.
 
Prva različica obravnava možnost kupovanja pod vrednostjo ali prodajanja nad vrednostjo. Ta razlaga odpove, čez neopazovanjem opazujemocelotne samocirkulacije ene transakcijekapitala, ampakne celotnozgolj cirkulacijoene kapitalatransakcije. TaCirkulacija kapitala namreč sestoji tako iz nakupa kot prodaje, kar pomeni, da isti kapitalist opravlja obe vlogi; kar mu koristi kot prodajalcu, mu bo škodovaloškoduje kot kupcu (tj. prodajanje nad vrednostjo) in obratno.
 
Druga različica upošteva to protislovje, a vseeno vztrajaizvor priprofita vidi v menjavi ne-ekvivalentov. To verzijo lahko enostavno povzamemo kot poslovno goljufanje; kapitalist"Posestnik obereA svojega(...) odere svoja tovariša B poslovnegain partnerjaC »do kosti«, tamedtem pako mu »usluge«ta nadva nikakršenpri načinnajboljši volji ne moremoreta tega povrniti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kapital: kritika politične ekonomije (I. zvezek)|last=Marx|first=Karl|publisher=Cankarjeva založba|year=1961|isbn=|location=Ljubljana|page=183|cobiss=}}</ref>" Takšen pristop lahko pojasni izvor profita na nivoju individualnega kapitalista, ne pojasni pa izvora profita na nivoju celotne družbe Kar naš kapitalist pridobi z goljufijo, njegov poslovni partner izgubi; neto razlika je enaka nič, obstoj družbenega profita pa je še vedno nepojasnjen. Če se takšen pristop uporabi na nivoju vsakega kapitala, je to le na drugačen način izražena prvotna različica; prodajanje nad vrednostjo/kupovanje pod vrednostjo.
 
===Zunanji vir nove vrednosti===
 
Druga razlaga vira nove vrednosti je, da je ta vir zunanji. Ta vir lahko na hitro povzamemo kotpredpostavlja razred, ki ničesar ne proizvaja, je pa njegova funkcija, da troši, s to potrošnjo pa vnaša novo vrednost v cirkulacijo (Marx kot primer takšnega razreda navede aristokracijo). Temeljni problem pri tem zunanjem viru pa je, da ta še vedno ne pojasni vira te zunanje vrednosti. ČeObstoj imamo, na primer, aristokracijoaristokracije, ki zgolj troši, sna temprimer še vedno nismone pojasnili,pojasni odizvora kodnjenega aristokraciji njen dohodekdohodka (če lahko troši, mora imeti tudi dohodek). »Izvoz« vira vrednosti na zunanji dejavnik tako še vedno ne pojasni izvora profita, saj je v tem primeru potrebno razjasniti sam zunanji vir. Zunanji vir vrednosti ima tako enak problem kot menjava ne-ekvivalentov; oba pristopa obravnavata redistribucijo že obstoječe vrednosti, ne pojasnita pa, kako se ustvari nova vrednost<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1867-c1/ch05.htm Velja za celotno poglavje</ref>.
 
==Izvor presežne vrednosti==
228

urejanj