Verona: Razlika med redakcijama

| mayor_party = Neodvisna lista) (desno-sredinska) od (27.06.2017

| mayor = [[Federico Sboarina]]

| population_total = 258 .840

| population_as_of = 30.6. junij 2019

Verona je mesto ob reki [[Adiža|Adiž]]i v Beneški deželi (''Veneto'') na severu Italije, s približno 260.000 prebivalci in eno od sedmih gastronomskih okolij v regiji. To je druga največja mestna občina v regiji in tretja v severovzhodni Italiji. Metropolitansko območje Verone pokriva 1.4261426 km2km² in ima 714.274 prebivalcev. <ref>"Tales of Verona"</ref> Zaradi svoje umetniške in kulturne dediščine, več letnih sejmov, opernih predstav v Areni, starodavnem rimskem amfiteatru, je ena glavnih turističnih destinacij severne Italije.

Mesto je dobilobilo statusvpisano na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine UNESCO]]-ja, zaradi urbane strukture in arhitekture.

Natančnega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. ''Veronia'' je bila [[Evganci|evgansko]] mesto že leta 550 pr. n. št. Okoli leta 300 pr. n. št. je prišla pod [[Rim|rimsko]] oblast. V 1. stoletju pr. n .št. je bila Verona že rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr. n. št. Po padcu [[Vzhodno rimskoVzhodnorimsko cesarstvo|Vzhodnega rimskegaVzhodnorimskega cesarstva]] je bila pod različnimi vplivi ([[Langobardi]], [[Franki]] itd.), predvsem zaradi svoje lege.

Mesto je postalo pomembno, ker je bilo na križišču več poti. Flavius Stilicho je premagal Alarica I., kralja [[Vizigoti|Vizigotov]] v letu 403. Leta 489 so Verono zasedli Ostrogoti. Ostrogotski kralj Teodorik[[Teoderik Veliki]] (* 454 - † 526) je zgradil palačo in jo po irski legendi imenoval Verona. Ostrogoti so vladali območju vse do prihoda Langobardov.

V 12. stoletju je Verona postala svobodno mesto, zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. V letih 1226 – 1259 je bilo mesto v rokah [[samodržec|samodržca]] [[Ezzelino da Romano|Ezzelina da Romana]]; ta je leta [[1257]] na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev [[Padova|Padove]]. Po njegovi smrti je oblast prevzela družina [[Dinastija Scaligeri|Scaligeri]], ki so mestu vladali med letoma 1260 in 1387. Bili so veliki podporniki umetnosti in meceni tedanjim umetnikom. Z vojnimi grožnjami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo ([[1328]]), [[Treviso]]m ([[1308]]) in [[Vicenza|Vicenzo]]. Alberta (1277-1302), kapetana, ki se je nenehno boril proti grofom San Bonifacio, je podpirala družina d'Este. Njegovi sinovi, Bartolomeo, Alboino in Cangrande I., si razdelijo oblast (1308). Slednji je bil velik bojevnik, princ in mecen, bil je zaščitnik [[Dante]]ja, [[Petrarca|Petrarc]]e in [[Giotto di Bondone|Giott]]a. Alberta je nasledil Mastino II. (1329-1351), sin Alboina, ki je nadaljeval stričevo politiko. Osvojil je še [[Brescia|Brescio]] leta 1332, [[Parma|Parmo]] 1335 in [[Lucca|Lucco]] 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatejši v tistem času. Vendar se je proti njemu začela postavljati močna koalicija – leta 1337 predvsem [[Benetke]] in [[Firence]] oziroma [[DinastijaDružina Visconti|Visconti]], [[DinastijaRodbina d'Este|d'Este]] in [[DinastijaDružina Gonzaga|Gonzaga]]. Po triletni vojni je bila vladavina družine Scaligeri omejena samo na Verono in Vicenzo.

Mastinov sin Cangrande II. (1351-1359) je vladal kot [[tiran]]. Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olepšal mesto s palačami, uredil [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]e in [[most]]ove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starejšega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce in ko mu je [[Gian Galeazzo Visconti]] napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 (to je leto znamenite bitke za Castagnaro) je pobegnil in s tem je bilo konec nadvlade družine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco della Scala se je neuspešno hotel vrniti v Verono leta 1390.

Zaradi vrednosti in pomena številnih zgodovinskih zgradb, je bila Verona uvrščena na UNESCO-vUnescov seznam svetovne dediščine. Verona je ohranila številne antične rimske spomenike. Mnogo njenih zgodnjih srednjeveških zgradb je bilo uničenih ali močno poškodovanih v potresu 3. januarja 1117, kar je imelo za posledico obsežno obnovo romanske arhitekturne dediščine. Iz Karolinškega obdobja Versus de Verona vsebuje pomembne opise Verone v začetku srednjega veka.

Naselje Rimskerimske vojske, ki je zdaj središče mesta, se je gradilo iz pravokotnih ulic v smereh ''cardi[[Kardo|cardo]]'' (sever-jug) in ''decumani[[Dekuman|decumanus]]'' (vzhod-zahod). Ta struktura je danes jasno vidna iz zraka. Staro rimsko mesto je s svojimi kamnitimi cestami večinoma skrito pred pogledi saj leži skoraj nedotaknjeno približno 6 m pod površjem. Večina palač in hiš je zgrajena na rimskih ostankih in so le redko dostopni javnosti. Danes je na tem mestu Piazza delle Erbe.

Verona je znana po [[Rimski amfiteater|rimskem amfiteatru]]. '''Arena''' je na največjem trgu na '''Piazza Bra'''. Zgrajena okoli leta 30 n. št., je tretja največja v Italiji po rimskem [[Kolosej]]u in Areni v Capui (Neapelj). Meri 139 m v dolžino in 110 m v širino in je lahko sprejela 25.000 gledalcev na 44 vrstah marmornih sedežev. [[Gladiator]]ske igre ''[[Ludi]]'' so pritegnile gledalce tudi izven mesta. V 5. st. je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] prepovedal tovrstne igre. Pomembno obnovo je doživela že v 16. stoletju. Sedanja dvonadstropna fasada je pravzaprav notranja podpora vrstam s sedeži. Je le del prvotnega zunanjega obodnega zidu v belem in rožnatem apnencu iz [[Valpolicello|Valpolicella]]. Notranjost je zelo impresivna in praktično nedotaknjena in je v uporabi še danes za javne prireditve, sejme, gledališke predstave in operne predstave poleti. Leta 1913 so v njej izvedli [[Verdi]]jevo Aido.

'''Arco dei Gavi''' (slavolokGavijev Gavislavolok) je bil zgrajen v 1. stoletju našega štetja. Znano je tudi ime graditelja (arhitekt Lucius [[Vitruvij]] Cordone) vgravirano na njem, kar je redek primer v arhitekturi tega časa. Prvotno je skozi vodila glavna [[rimska cesta]] v mesto, zdaj je to ''Corso Cavour''. Porušilo so ga francoski vojaki leta 1805 in je bil obnovljen leta 1932.

V bližini jeso '''Porta dei Borsari''', [[slavolok]] na koncu ''Corso Porta Borsari''. To je pročelje vrat iz 3. stoletja, del prvotnega rimskega mestnega obzidja. Napis je datiran 245 n. št. in kaže tudi ime mesta, kot ''Colonia Verona Augusta''. CestaSkozi slavolok pelje cesta ''Corso Porta Borsari'' gre skozi slavolok in je original ''Via Sacra'' rimskega mesta. Danes je obzidana z več renesančnimi palačami in starodavno cerkvijo ''Sv. Apostolov'', le nekaj metrov od ''Piazza delle Erbe''.

'''Porta Leoni''' iz 1. stoletja pr. n. št. predstavljapredstavljajo del vrat rimskega mesta. Znaten delež še stoji kot del stene stavbe iz srednjega veka. Ulica sama je odprto arheološko najdišče z ostanki prvotne rimske ulice, ki je vidna nekaj metrov pod nivojem današnje ceste. Vrata imajo majhen dvor varovan s stolpi.

'''Arco della Costa''' loči '''Piazza dei Signori''' od trga Erbe. Na sredini Piazza dei Signosi je Dantejev spomenik iz leta 1865. Trg zapira sodna palača (''Palaco dela Ragione'') iz 14. stoletja z zunanjim stopniščem iz obdobja [[Renesansa|renesans]]e (1446-50) in 84 m visok stolp ''Torre dei Lamberti''. Druga stavba je renesančna ''Loggia del Consiglio'', ki je zgoraj okrašena s freskami in kipi pomembnih Rimljanov ([[Katul]], [[Plinij]] in arhitekt [[Vitruvij]]). Pomembna zgradba je še ''Palazzo del Capitano'' in zraven romanska cerkev ''Santa Marina Antica'', ki je v 13. st. postala cerkev Scaligerijev, v njej je tudi šest grobnic, lep primer [[GotikaGotska umetnost|gotskega]] kiparstva.