Verona: Razlika med redakcijama

| province = [[Verona (pokrajina)|Verona]] (VR)

| frazioni = Avesa, San Michele Extra, San Massimo all'Adige, Quinzano, Quinto di Valpantena, Poiano di Valpantena, Parona di Valpolicella, Montorio Veronese, Mizzole, Marchesino, Chievo, Cà di David e Moruri

| area_footnotes =

| area_total_km2 = 206,63

'''Porta Leoni''' iz 1. stoletja pr. n. št. predstavlja del vrat rimskega mesta. Znaten delež še stoji kot del stene stavbe iz srednjega veka. Ulica sama je odprto arheološko najdišče z ostanki prvotne rimske ulice, ki je vidna nekaj metrov pod nivojem današnje ceste. Vrata imajo majhen dvor varovan s stolpi.

<gallery>

</gallery>

 

Bazilike se drži samostan, ki je bil postavljen v 9. stoletju nad starejšim. Od prvotne zgradbe, uničene v napoleonskih vojnah, je ostal le opečni stolp in del samostana. Prvotno je bil še en stolp in opatova palača, ki je bila dolgo časa uradno mestno prebivališče cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1980 so pri obnovi odkrili freske iz 12. do 15. stoletja. Lepo je ohranjen križni hodnik. V cerkvi se nahaja tudi grobnica italijanskega kralja Pipina Malega (777-810).

<gallery>

</gallery>

 

'''Duomo''' (Stolnica) leži prav na okljuku reke Adiže, posvečena ''Sveti Mariji Vnebovzeti''. Gradnja se je začela leta 1139. V času Rimskega imperija je na tem mestu stala vila s termalnim kopališčem, morda tudi manjši tempelj. Prva krščanska cerkev je stala tam, kjer je danes cerkev Sv. Elene. Sveti Zeno, veronski nadškof, je med letoma 362 - 380 zgradil večjo baziliko, ki je bila porušena v 7. stoletju verjetno zaradi požara ali potresa. Ahidiakon Pacifico jo je rekonstruiral in povečal med 8 in 9. stoletjem in jo imenoval ''katedrala Sv. Marije Matricolare'' in je stala nekoliko južneje od današnje. Ta je bila poškodovana ob potresu leta 1117. Obnova je trajala 20 let in dobila je romanski portal, ki ga je oblikoval arhitekt Nicolo. Poleg vitezov Oliverja in Rolanda stojijo bradati [[svetnik]]i in [[evangelist]]i. Na južnem romanskem portalu je Jonas in groteskne [[Kariatida|kariatid]]e. Notranjost je bila v celoti obnovljena v drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja. Leta 1880 je bil zgrajen nov marmorni [[tlak (arhitektura)|tlak]]. Zvonik je bil obnavljan že leta 1913 a nikoli dokončan. Notranjost je posvetil papež [[Janez Pavel II.]] leta 1988. Freske in leseni deli so bili restavrirani in dela končana leta 2002. V cerkvi je največja znamenitost [[Tizian]]ova slika ''Marijino vnebovzetje'' (1535-50).

<gallery>

</gallery>

 

Pellegrinijeva kapela je znana po freskah svetega Jurija in princese Trebizond (1433-38) slikarja Antonia Pisanella, kot tudi grobu Wilhelma von Bibra.

<gallery>

</gallery>