Polskava (potok): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Besedilo je skoraj v celoti napisano na novo, tako da članek ni več škrbina. |
m Dodana povezava na Framski potok. |
||
Vrstica 13:
| geopedia=#T105_x558894_y139266_s12_b4
}}
'''Polskáva''' je levi pritok [[Dravinja|Dravinje]] iz vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]] in [[Dravsko polje|Dravskega polja]]. Izvira v gozdu na vzhodnem pobočju [[Žigartov vrh|Žigartovega vrha]] in teče po globoki grapi v glavnem proti jugovzhodu. V tem delu se vanjo stekajo številne kratke grape, mdr. potoka izpod [[Areh|Areha]] in [[Frajhajm|Frajhajma]] ter Mala Polskava in [[Brunik]] z leve strani. Pri [[Zgornja Polskava|Zg. Polskavi]] priteče v jugozahodni kot [[Dravsko polje|Dravskega polja]] in teče naprej po široki ravnini proti jugovzhodu mimo [[Pragersko|Pragerskega]]. Pri [[Sestrže|Sestržah]] in [[Medvedce|Medvedcah]] doseže severno vznožje [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in nato nadaljuje svoj tok proti vzhodu južno od niza vasi (mdr. [[Lovrenc na Dravskem polju]] in [[Lancova vas]]) vse do [[Tržec|Tržca]], kjer se izlije v [[Dravinja|Dravinjo]]. V ravninskem delu dobi z desne strani potok [[Devina (potok)|Devino]], z leve strani pa vanjo pritekajo ravninski potoki Kragonja, [[Trojšnica]], [[Kamenišnica]] in [[Framski potok]] ([[Reka (Polskava)|Reka]]).
Izvor imena potoka ni povsem pojasnjen. Po mnenju jezikoslovca [[Marko Snoj|M. Snoja]] bi lahko bilo ime predslovanskega, morda severnovenetskega izvora, ali pa bi izhajalo iz slovanske besede ''pЬzъkъ'' (polzek; morda v povezavi s pogostimi plazovi) s pripono -ava (kot npr. Črnava).<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|pages=320|publisher=Založba Modrijan|location=Ljubljana|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344}}</ref>
Vrstica 33:
Obsežna ravnina ob spodnjem toku Polskave in njenih pritokih je bila v preteklosti eno največjih poplavnih območij v Sloveniji (ok. 33 km<sup>2</sup>) in tudi danes, kljub izvedenim melioracijam, še vedno izpostavljena največjim poplavam. Pred melioracijami se je voda iz plitvih strug razlivala že ob krajevnih neurjih in krajših deževjih, saj hudourniške vode zelo hitro pridrvijo iz ozkih pohorskih grap na ravnino, kjer so imeli potoki poleg plitvih strug zaradi močnega nasipanja še zelo majhen strmec in voda enostavno ni mogla sproti odtekati. Poplavna ravnica, po kateri so se poplave razlivale, je bila pod [[Spodnja Polskava|Spodnjo Polskavo]] široka od 150−200 m, na sotočju Polskave in [[Devina|Devine]] okoli 500 m, najširša pa je bila med [[Vrhloga|Vrhlogo]], [[Medvedce|Medvedcami]] in [[Sestrže|Sestržami]], skoraj tri kilometre. Od tam naprej proti [[Tržec|Tržcu]] je dolinsko dno ožje, saj ga je od severne strani stiskalo nasipanje dravskega proda v zadnji ledeni dobi, tako da so bile v tem delu doline poplave sicer pogoste, a manj obsežne.<ref>Šifrer 1978, str. 30.</ref>
Poplavljala seveda ni samo Polskava, ampak tudi njeni pritoki, predvsem [[Devina]], Črnec in [[Framski potok]] ([[Reka (Polskava)|Reka]]), težava pa ni bila samo v pojavljanju poplav, temveč predvsem v njihovi pogostnosti in trajanju. Te vode so namreč ob prestopanju bregov odlagale največ gradiva na obeh bregovih, tako da so nastale nizke pregrade (t.i. naravni nasipi), ki so preprečevale odtekanje poplavne vode nazaj v strugo. Hkrati so morali kmetje stalno čistiti struge, saj so vode nanašale obilo plavja, to gradivo pa so odlagali na brežine, tako da so potoki tekli do nekaj metrov nad okoliško ravnino. Takšno strugo, dvignjeno zaradi človekovega delovanja, imenujemo [[izgon (oblika)|izgon]] in so najbolj značilne za pohorske potoke v tej nekoč mokrotni pokrajini čretov ([[Čreta (pokrajina)|Čreta]]). Ker poplavne vode niso mogle odteči nazaj v strugo, so se v najnižjih delih ravnine zadrževale tudi po več tednov, pridružila pa se ji je še podtalnica, ki se je ob visokih vodah stekala iz prodnega dravskega vršaja in prihajala na dan v številnih izvirih na stiku med prodnim in ilovnatim površjem. Najdolgotrajnejše so bile poplave ob sotočju [[Devina|Devine]] in Polskave, kjer je danes zadrževalnik [[Sestrško jezero]].<ref>Šifrer 1978, str. 41.</ref> Zaradi takšnih razmer je ostala široka ravnina ob potoku vse do danes skoraj povsem neposeljena. Naselja so samo na [[vršaj|vršaju]], ki je nastal na izstopu potoka iz Pohorja v ravnino, ter v dveh nizih na robu poplavnega območja: na severni strani na stiku dravskega prodnega vršaja in ilovnatih naplavin ter na nekoliko višjem dolinskem obrobju na južni strani, na prehodu ravnine v [[Dravinjske gorice]]. Sredi ravnine sta samo [[Pragersko]] in [[Gaj, Slovenska Bistrica|Gaj]], ki sta pa novejšega nastanka in povezana z [[Južna železnica|Južno železnico]] in opekarništvom.
[[Slika:Polskava-poplavnaravnica-medvedce.jpg|thumb|300 px|Njive na poplavni ravnici ob Polskavi pri [[Medvedce|Medvedcah]]]]
| |||