|
}}
'''Ajubidi''' so bili [[Muslimani|muslimanska]] vladarska [[dinastija]] [[Kurdi|kurdskega]] porekla, ki je v [[12. stoletje|12.]] in [[13. stoletje|13. stoletju]] vladala v [[Egipt]]u, [[Sirija|Siriji]], [[Jemen|Jemnu]] (razen gorovja na severu), [[Dijar Bakr]]u, [[Meka|Meki]], [[HejazHedžaz]]u in severnemu [[Irak]]u. Od leta 1171 do 1250 so vladali tudi Egiptu, delu Egipta pa vse do leta 1252 ali 1254.
== Saladin ==
Dinastijo Ajubidov je ustanovil [[Saladin]] (Salah ad-Din), ki je leta 1169 skupaj s stricem Širkuhom v imenu zengidskega kralja [[Nur ad-Din]]a iz [[Damask]]a osvojil Egipt. Dinastija je dobila ime po Saladinovemu očetu Ajubu, Najm ad-DinuDin Ajubu.
Leta 1171 je Saladin v Egiptu odstavil zadnjega [[Fatimidi|fatimidskega]] [[kalif]]a in se postopoma osamosvojil od svojega prejšnjega vladarja Nur ad-Dina. Ko je Nur ad-Din leta 1174 umrl, je Saladin napovedal vojno njegovemu sinu Ismailu as-Salihu in zavzel Damask. Ismail je pobegnil v [[Alep]], kjer se je upiral Saladinu, dokler ga niso leta 1181 umorili. Po njegovi smrti je Saladin prevzel oblast v skoraj vsej [[Sirija|Siriji]] in osvojil severno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]. [[Zengidi]] iz [[Mosul]]a in [[Sindžar]]ja ter [[Ortokidi]] iz [[Mardin]]a in [[DiyarbakrDijarbakr]]a so postali njegovi [[vazal]]i. Osvojil je tudi [[Hejaz]]Hedžaz in [[Jemen]]. Njegov največji uspeh je bil vsekakor poraz [[križarske vojne|križarske]] vojske v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]] in osvojitev [[Jeruzalem]]a leta 1187. Do konca leta je osvojil skoraj celo [[Jeruzalemsko kraljestvo]] razen [[Tir]]a, ki ga je spretno branil [[Konrad I. Jeruzalemski|Konrad Montferraški]].
Po nizu bleščečih zmag se je Saladin soočil s prihodom nove križarske vojske iz zahodne [[Evropa|Evrope]]. Začela se je [[tretja križarska vojna]], ki so jo vodili trije veliki evropski vladarji: cesar Svetega Rimskega cesarstva Friderik Barbarossa, francoski kralj Filip Avgust in angleški kralj Rihard Levjesrčni. Friderik je po poti umrl, ostanek križarske vojske pa je začel oblegati Akko in jo leta 1191 ponovno osvojil. Združena križarska vojska pod enotnim poveljstvom [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] je v bitki pri Arsufu porazila Saladinovo vojsko, v notranjost njegovega ozemlja pa ni uspela prodreti. Rihard je zato leta 1192 s Saladinom podpisal mirovno pogodbo, s katero je dobil nazaj Jeruzalemsko kraljestvo in pas sredozemske obale med [[Jafa|Jafo]] in [[Bejrut]]om.
Podpis mirovne pogodbe je bilo zadnje veliko Saladinovo dejanje, ker je naslednje leto (1193) umrl.
== Obdobje po Saladinovi smrti ==
Saladin v času svojega vladanja ni ustanovil centraliziranega cesarstva, ampak je ozemlje razdelil na dedne kneževine. V severni [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] (Al Jazīrah) in [[Transjordanija (regija)|Transjordaniji]] je vladal brat alAl-Adil, v Jemnu brat Togtekin, v Baalbeku[[Baalbek]]u in Hamahu njegovi nečaki, v Homsu[[Homs]]u pa Širkuhovi nasledniki. Ostanek cesarstva se je po Saladinovi smrti razdelil med njegove tri sinove: najstarejši sin alAl-Afdal je dobil [[Damask]] in je poskušal nadvladati svoja brata, drugi sin alAl-Aziz je dobil Egipt, tretji sin azAl-Zahir pa Alep.
Sinovi se kmalu začeli prepirati zaradi delitve cesarstva. Al-Aziz in azAl-Zahir nista hotela priznati suverenosti starejšega brata, istočasno pa so ajubidski vazali na severu, Zengidi in Ortokidi, zahtevali svojo neodvisnost in ponovno vzpostavitev vladavine Zengidov. Saladinov zviti brat Al-Adil je te poskuse sicer zatrl, toda stanje na severu je ostalo zelo nestabilno.
Odnosi med alAl-Azizom in alAl-Afdalom so medtem dosegli kritično točko. Leta 1194 je alAl-Aziz napadel Sirijo in prišel do Damaska. Al-Afdal je poklical na pomoč strica alAl-Adila, ki je posredoval v sporu med bratoma in nazadnje so se dogovorili, da bo alAl-Aziz je dobil [[Judeja|Judejo]], azAl-Zahir pa [[Latakija|Latakijo]], oba pa bi morala priznati suverenost starejšega brata. Dogovor ni trajal dolgo. Leta 1195 je al-Aziz ponovno napadel Sirijo in al-Adil je ponovno prišel reševat alAl-Afdala. Al-Aziza so prisilili, da se je umaknil v [[Egipt]], toda alAl-Adil je preprečil poskuse, da bi njegov nečak azAL-Zahir osvojil Egipt zase. Al-Adilova podpora alAl-Afdalu je kmalu prenehala, ker je alAl-Afdalovo nekompetentno vladanje povzročilo nezadovoljstvo v državi. Namesto z njim se je povezal z alAl-Azizom. Leta 1196 sta skupaj osvojila Damask in izgnala alAl-Afdala v Salhad v [[Huran]]u. Al-Aziza so priznali za poglavarja dinastije, adAd-Adil pa je dobil Damask.
Novembra 1198 je alAl-Aziz v nezgodi na lovu umrl. Nasledil ga je najstarejši sin alAl-Mansur, ki je imel komaj dvanajst let. Al-Azizove ministre so skrbele aAl-Adilove ambicije po oblasti, zato so pozvali alAl-Afdala, naj vlada kot regent Egipta v imenu svojega mladega nečaka. Na začetku naslednjega leta, medtem ko je alAl-Adil na severu dušil vstajo Ortokidov, sta se alAl-Afdal in az-Zahir povezala proti njemu, pridružila pa se jima je tudi večina ajubidskih plemičev. Al-Adil se je takoj vrnil v Damask in poveljevanje v bojih proti [[Ortokidi|Ortokidom]] prepustil sinu alAl-Kamilu.
Vojska njegovih sovražnikov je šest mesecev oblegala Damask. Al-Adil je ta čas spretno izkoristil za to, da je premagal večino privržencev svojih nečakov. Ko se je sin alAl-Kamil januarja 1200 s svojo vojsko končno vrnil v Damask, sta se alAl-Afdal in azAL-Zahir umaknila.
Al-Adil je po zmagi napadel Egipt in prisilil alAl-Afdala, da se je ponovno umaknil v Salhad. Kmalu po prevzemu oblasti v Egiptu ga je na severu spet napadel azAL-Zahir, ki se je ponovno združil z alAl-Afdalom. Al-Adilu je uspelo svoja sovražnika spreti in ju nazadnje popolnoma pokoriti. Konec leta 1201 so se dogovorili, da bo azAl-Zazir obdržal [[Alep]], alAl-Afdal bo dobil Majafarakin na severu, mladi alAl-Mansur pa se je moral zadovoljiti z Edeso. Egipt, Damask in večina severne Mezopotamije so bili pod alAl-Adilovo neposredno oblastjo. Guvernerji pokrajin so bili njegovi sinovi alAl-Kamil, alAl-Mu'azzam in alAl-Ašraf. Al-Adil je tako ponovno vzpostavil enotnost Ajubidskega cesarstva.
Do novih notranjih razprtij je prišlo po Al-Adilovi smrti leta 1218 in ponovno po smrti njegovega sina alAl-Kamila leta 1238, vendar je ajubidska država navzven kljub temu ostala zelo trdna.
Leta 1250 so ubili zadnjega ajubidskega [[sultan]]a Egipta Turanšaha. Zamenjal ga je njegov [[Mameluki|mameluški]] suženj-general Aibek, ki je osnoval dinastijo Bahrijev.
| 
