|
Vse do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je [[Avstro-Ogrska]] zgradila [[taborišče]] za [[Rusi|ruske]] zapornike iz [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnih bojišč]].
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ga leta 1946 [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti spremenile v strogi prevzgojni [[zapor]] za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za [[informbiro]]jevce, to je tiste komuniste, ki so podpirali Stalinovo obliko partijske diktature oziroma nadvlade. Po sporu s [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinom]] in ob preteči nevarnosti napada Sovjetske zveze na Jugoslavijo in več kot 1000 incidentih na meji, v katerih je bilo že več mrtvih, je [[Josip Broz - Tito|Tito]] ukazal politične nasprotnikesomišljenike [[Informbiro|informbiroja]] zapreti v posebno taborišče, slovenski politik [[Edvard Kardelj]] pa je predlagal Goli otok.{{navedi vir}} Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi ki so bili osumljeni ali obsojeni za podporo [[Josip Stalin|Stalinizmu]] in po podatkih [[UDBA|UDBE]] za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega 7235 Srbov, 3341 Črnogorcev, 2586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij. Kasneje so na Goli otok pošiljali tudi morilce, pedofile, spolne prestopnike, torej ljudi, ki so storili hujše oblike zločina. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], 9234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5081 delavcev in kmetov, 4008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in [[prisilno delo|prisilnemu delu]] v [[kamnolom]]u, ne glede na vremenske razmere. Poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni [[burja|burji]]. Zapornike so pazniki redno tepli in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je [[Komunistična partija Jugoslavije]] (KPJ) nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA, Kitajski, Združenih narodih, Kanadi in Indiji.{{cn}}
V času SR Hrvaške so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine, umore, ...), včasih pa so zaprli tudi mladoletne prestopnike.
|
