Informbiro: Razlika med redakcijama

Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Tito]]m, ker je slednji po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[balkan]]sko [[federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast, je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimivsemi komunisti na svetu. V primeru Jugoslavije je to poskušal tudi z konkretnimi vojaškimi grožnjami. V času resolucije Informbiroja 1947– 1952 številne sovjetske divizije jakosti milijona vojakov dejansko ogrožale našo takratno državo, hkrati pa so v Jugoslavijo pošiljali številne diverzante, teroriste in vohune. Divjala je prava »mejna vojna«, v kateri so se incidenti stopnjevali (1949 – 1.076 mejnih incidentov, 1950 – 937, 1951 – 1.517 in 1952 – 2.390), v katerih je bilo ubitih 18 in ranjenih okrog 100 vojakov Knoja oz. mejnih enot JLA<ref>{{Navedi splet|url=http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/stoj-streljal-bom.pdf|title=»Stoj, streljal bom!«|date=|accessdate=29.11.2019|website=|publisher=|last=Kranjc|first=Marjan}}</ref>. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina, je jugoslovanska oblast začela izvajati [[aretacija|aretacije]] in [[likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev.