Socializem: razlika med redakcijama

dodanih 126 zlogov ,  pred 2 letoma
m
Popravki in dopolnitev
Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za iOS
m (Popravki in dopolnitev)
:''»Proletariat bo uporabil svojo politično oblast za to, da bo iztrgal buržoaziji postopoma ves kapital, da bo centraliziral vsa proizvajalna orodja v rokah države, to je v rokah proletariata, ki se je organiziral kot vladajoči razred, in da bo kar najhitreje povečal množino proizvajalnih sil... Ko bodo med razvojem izginile razredne razlike in se bo vsa proizvodnja koncentrirala v rokah združenih posameznikov, bo izgubila javna oblast politični značaj... Na mesto stare buržoazne družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji bo stopila asociacija, v kateri bo svobodni razvoj vsakega posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh.«<ref>http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch02.htm</ref>
 
Razvoj zamisli o sodobnem socializmu ni mogoče razumeti ločeno od dogodkov v evropskih državah 19. stoletja, obdobja industrijske revolucije, razvoja kapitalizma in nastanka delavskega razreda, zlasti v Angliji, Nemčiji in Franciji. V drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja so se pojavile prve politične stranke, ki so v nazivu nosile naziv »socialistične«, hkrati pa je to obdobje prvih socialističnih revolucij. Mednje sodita [[Pariška komuna]] leta 1871 in [[Oktobrska revolucija]] leta 1917. Po drugi svetovni vojni se socializem kot družbena ureditev razširi v nekaterih evropskih, afriških, latinskoameriških in azijskih državah.
 
== Vrste socializma ==
Družbena ureditev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je sledila načelom znanstvenega socializma, vendar v smeri, ki se je razlikovala od drugih obstoječih socialističnih držav. V njem je bilo uveljavljeno načelo delavskega in družbenega [[samoupravljanje|samoupravljanja]], spričo tega je bila ta oblika drugačna od stalinističnega razumevanja, ki je temeljilo na vsemogočnosti države. Razloge za drugačen razvoj je iskati v samostojni poti Jugoslavije po letu 1948, po resoluciji [[Kominform]]a.
 
Deklarativno je jugoslovanski socializem nadaljeval v smeri razvoja neposredne [[demokracija|demokracije]], v okviru česar gre razumeti uveljavitev delavskega samoupravljanja, ki je postal bistven del jugoslovanskega socializma, [[Delegatski sistem|delegatskega sistema]] in [[Gibanje neuvrščenih|politike neuvrščenosti]] kot oblike aktivne miroljubne koeksistence med državami različnih političnih ureditev in stopnje razvoja. V času obstoja je ta socializem doživel vrsto sprememb in reform, obdobje pa je zaključeno z razpadom komunističnih režimov drugod po svetu in z vzponom nacionalističnih in liberalnodemokratičnih gibanj v jugoslovanskih republikah. Njegov konec je mogoče umestiti med letoma 1989 in 1991. Nato se je uveljavil plemenski socializem, ki gradi na moči držav, osnovanih na plemensko-jezikovnih temeljih.
 
== Viri in opombe ==
208

urejanj