Komunizem: razlika med redakcijama

dodanih 1.378 zlogov ,  pred 2 letoma
Dopolnitev s pomembnimi informacijami za razumevanje komunizma.
m (→‎Komunizem in religija: Objektiviziral dikcijo)
(Dopolnitev s pomembnimi informacijami za razumevanje komunizma.)
Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično.
 
Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se jeizkrcale tapri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so novapodprli državnabelo tvorbagardo znašlain v mednarodniobrambo osamipred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josip Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po smrti Stalina in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini.
 
Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala.
 
=== Rimsko-katoliška cerkev in komunizem ===
[[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. V obrambi pred komunizmom je razvija tako imenovani klerofašizem, kot se je najbolj očitno pokazal v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]], in v raznih kolaboracijah s [[Fašizem|fašizmom]] in [[Nacionalsocializem|nacizmom]] ko sta [[domobranstvo]] in [[Ustaši|ustaštvo]].
 
== Komunizma danes ==
208

urejanj