Gregor Mendel: Razlika med redakcijama

odstranjenih 486 zlogov ,  pred 1 mesecem
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.141.119 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
Oznaka: Vrnitev
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
Na prelomu 20. stoletja, leta [[1900]], so trije botaniki v razmaku nekaj mesecev in neodvisno drug od drugega objavili trditev, da so odkrili zakonitosti dedovanja, a so pri pregledovanju literature spoznali, da jih je Mendel prehitel za 35 let. To so bili Nizozemec [[Hugo de Vries]], Nemec [[Carl Correns]] in Avstrijec [[Erich Tschermak]]. Zadnjega danes ne štejemo več za soodkritelja, saj je iz njegovih zapisov razvidno, da Mendlovih zakonov ni razumel. Njihovi zapisi so usmerili pozornost širše znanstvene srenje na Mendlovo delo. Kmalu so drugi raziskovalci potrdili njegove rezultate, sprva botaniki, nato pa še [[zoologija|zoologi]] (pri [[živali]]h je situacija kompleksnejša, saj na mnogo več [[fenotip]]skih lastnosti vpliva več genov).
 
Bistven pomen Mendlove teorije je, da podaja genetske zakonitosti dedovanja fenotipskih lastnosti.
Bistven pomen Mendlove teorije je, da podaja genetske zakonitosti dedovanja fenotipskih lastnosti. V začetku so ji krčevito oporekali predstavniki šole biometrikov, ki so se osredotočali na [[statistika|statistično]] preučevanje fenotipskih lastnosti. Ko je postalo jasno, da so lastnosti, ki so [[zvezna porazdelitev|porazdeljene zvezno]] (npr. telesna višina), odvisne od mnogih genov in torej niso v nasprotju z Mendlovimi zakoni, sta bila oba pristopa združena v t. i. sodobni [[evolucija|evolucijski]] sintezi. Ta danes predstavlja temelj sodobne [[biologija|biologije]].
 
== Sklici in opombe ==
Brezimni uporabnik