Internet: Razlika med redakcijama

Ustanovljena je bila Nacionalna znanstvena fundacija, ki je skrbela za izboljšano finančno podporo znanosti v družbi, v povojnem času izobilja v ZDA. Fundacija je omogočala dobro sodelovanje med vlado, akademskim okoljem in gospodarstvom. Fundacija v naslednjih tridesetih letih financirala velik del akademskega in industrijskega raziskovanja in skupaj z Ministrstvom za obrambo krila skoraj tolikšen del investicij, kot jih je opravilo zasebno gospodarstvo. Ob pomembnih univerzah so tako nastali inštituti zasebnih raziskovalcev, ki so bili deloma financirani tako od vlade, kot od zasebnega sektorja. Internet je pričel nastajati koncem šestdesetih let (1969) in osemdesetih let, ko je začel delovati kot [[ARPANET]]. Med najpomembnejšimi znanstveniki in organizatorji mreže, ki se je izoblikovala v ARPANET, velja omeniti [[Joseph Carl Robnett Licklider|Josepha Carla Robnetta Licklidera]], znanstvenika, ki se je sprva ukvarjal predvsem s psihoakustiko, a se ob študiju navdušil nad [[Kibernetika|kibernetiko]] in [[Psihologija|psihologijo]] in postal pomemben motivator za izboljševanje interakcije med uporabniki, računalnikom, programi in terminali, predvsem z izboljšanjem povezljivosti med knjižnicami, znanstvenimi publikacijami ter na področju izboljšave poizvedb pri takšnih enormnih količinah podatkov. Vlada ZDA ga je preusmerila v delo za DARPA. Licklider je sprejel delo znotraj ministrstva za obrambo, pri skrbi izboljševanje vojaških odločitev zaradi bolj izčiščenih informacij računalniške obdelave. Prav tako je sprejel delo preučevanja psiholoških faktorjev pri sprejemanju vojaških odločitev. Sam tako je tako podpiral izrazito mreženje znanstvenikov in njihov sredstev in povečanje tako interpretacij kot dostopnosti rezultatov med različnimi [[Univerza|univerzami]] in raziskovalnimi centri. Že v zgodnji zasnovi je bil internet načrtovan kot necentralizirano omrežjem preko najetih telefonskih kablov namenjenih tovrstni dejavnosti, za kar sta se Larry Roberts in Robert Taylor odločila predvsem zaradi varnosti in obstojnosti mreže ob stresnih dogodkih. Centraliziran računalnik je bil kot ideja kaj kmalu opuščen. Ob sponzorstvu agencije za napredne raziskave pri [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav|ameriškem obrambnem ministrstvu]] [[Obrambna agencija za napredne raziskovalne projekte|DARPA]] (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov [[IP]] (Internet Protocol) in [[TCP]] (Transmission Control Protocol). Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s [[superračunalnik]]i za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Prav tako so pred samim ARPANET dorekli značilnosti decentraliziranih omrežij, paketno preklapljanje informacij, teorijo čakajočih vrst. Pri paketnem preklapljanju je pomembno izpostaviti Paula Barana (1926-2011), znanstvenika poljskega rodu, ki je dorekel pretok decentraliziranega omrežja, kot ga trenutno pozna internet. Sam je objasnil, da je razvijal tovrstni decentraliziran pretok informacij z namenom, da bi lahko računalniki in mreža delovali nodvisno, tudi po morebitnem napadu z jedrskim orožjem.

 

 

 

1. januarja 1983 je ARPANET spremenil jedro svojih omrežnih protokolov iz [[NCP]] (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v [[TCP/IP]], kar je dejanski začetek interneta, kot ga poznamo danes.