Koper: Razlika med redakcijama

Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. ppr. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonc]]<nowiki/>a. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest.