Mesrop Maštoc: Razlika med redakcijama

Najbolj je znan kot izumitelj [[Armenska abeceda|armenske abecede]], kar je bil odločilen korak pri utrjevanju [[Armenska cerkev|Armenske Cerkve]], vlade [[Armensko kraljestvo|armenskega kraljestva]] ter ne nazadnje pri povezovanju Armencev, ki so živeli v armenskem kraljestvu, [[BizantinskiBizantinsko imperijcesarstvo|Bizantinskem imperijucesarstvu]] in v [[Perzijski imperij|Perzijskem imperiju]].

Maštoc se je rodil v Hasiku v provinci [[Taron (zgodovinska Armenija)|TaronuTaron]]<ref name="koryun">http://www.vehi.net/istoriya/armenia/korun/english/index.html</ref> in umrl v [[Valarsabad]]uValarsabadu.

Mesrop je bil zaradi odličnega znanja [[grščina|grščine]], [[sirščina|sirščine]] in perzijskih jezikov<ref name="koryun" /> na dvoru [[ChosroesČosroes III.|ChosroesaČosroesa III.]] imenovan za pisanjepisarja kraljevih odlokov v omenjenih jezikih, ki so se uporabljali, ker [[armenščina]] še ni imela lastne pisave. Službo na dvoru je kaj kmalu pustil in se še z nekaj somišljeniki umaknil v [[samostan]], kjer je živel zelo asketsko in preučeval sveta besedila. V tem času je podalizrekel tudi [[redovne zaobljube]]. Leta [[387]] je bila [[Armenija]] razdeljena med [[Bizantinsko cesarstvo]] in [[Perzija|Perzijo]], kar je spodbudilo duhovščino k večji aktivnosti in zbližanju s plemstvom in navadnimi ljudmi.

Mesrop je v tem času v okrožju [[Golthn]] (dolina reke [[AraksAras (reka)|Aras]]a) spreobračal [[pogan]]e v [[krščanstvo]], pri čemer je imel precej težav, ker ljudje niso razumeli obstoječih besedil, največ v [[sirščina|sirščini]]. Zato se je odločil, da bo zasnoval pisavo, ki bo v nasprotju s pisavami jezikov okoliških narodov, ki so se do takrat uporabljale, obsegala vse glasove armenskega jezika. [[Patriarh]] Izak in kralj [[Vramšapuh]] (ki je leta [[394]] nasledil brata ChosroesaČosroesa III.) sta mu pri tem projektu obljubila vso podporo. Do končne oblike [[armenska abeceda|armenske abecede]] je prišel po nasvetih [[Mezopotamija|mezopotamskega]] [[škof]]a Daniela in [[Samosata|samosatskega]] meniha [[Rufinus]]aRufinusa. Najbolj je razširjeno mnenje, da je prilagodil [[grščina|grško]] abecedo, nekateri, npr. [[François Lenormant|Lenormant]], pa so prepričani, da je abecedo izpeljal iz [[zend]]aavestanskega jezika. Za rojstno letnico te nove abecede velja leto [[406]], kar je pomenilo začetek armenske [[književnost]]iknjiževnosti in preprečilo asimilacijo [[Armenci|Armencev]] s sosednjimi ljudstvi. Njegova abeceda (ki so jo v [[12. stoletje|12. stoletju]] dopolnili z nekaj dodatnimi črkami) se uporablja še danes. Do uvedbe »[[arabske številke|arabskih številk]]« se je uporabljala tudi za zapis [[armenske številke|števil]].

Mesrop je po deželi, začenši z vzhodno Armenijo, ustanavljal šole, kjer so poučevali novo abecedo. Izak je kmalu dosegel, da mu je bizantinski [[cesar]] [[Teodozij mlajšiII.]] to dovolil tudi v zahodni Armeniji. Poleg tega je s prilagoditvijo abecede njihovim jezikom sodeloval tudi pri pokristjanjevanju [[GruzinciGruzijci|GruzincevGruzijcev]], [[Kavkaški Albanci|Kavkaških Albancev]] in [[Aguangki|Aguangkov]]. Svoje učence je poslal v [[Konstantinopel]], [[Edesa|Edeso]], [[Antiohija|Antiohijo]] in [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], da bi študirali [[grščina|grščino]] in prinesli nekaj najpomembnejših del grške književnosti. Leta [[411]] je Izak dokončal prvi prevod [[BiblijaSveto pismo|Biblije]], ki pa je bil nepopoln in šele leta [[434]], ko so iz Konstantinopla in Aleksandrije pridobili dodatne izvode, je bil dopolnjen do te mere, da ga še danes uporablja [[armenskaArmenska apostolska cerkev]]. Prevedli so tudi sklepe s prvih treh [[koncil]]ovkoncilov v [[NikejaPrvi nicejski koncil|Nikeji]], [[Prvi koncil v Konstantinoplu|Konstantinoplu]] in [[EfezPrvi efeški koncil|Efezu]]u ter dela grških očetov. Kar nekaj izvirnikov slednjih besedil se je do danes izgubilo in njihovo vsebino poznamo ravno po zaslugi prevodov v [[armenščina|armenščino]].

Proti koncu 30. let [[5. stoletje|5. stoletja]] je ponovno obiskal področja, ki jih je evangeliziral, in leta [[440]] nasledil preminulega patriarha Izaka, vendar je umrl že pol leta zatem, najverjetneje [[19. februar]]ja, ko [[armenskaArmenska apostolska cerkev]] praznuje spomin nanj. Pokopan je v vasi [[Ošakan]], približno 8&nbsp;km jugozahodno od [[Aštarak]]a v provinci [[Aragacotn]].

NaredilNapisal je tudi več liturgičnih skladb. Med skladbami, ki jih pripisujejo njemu, so: ''Megha Qez Ter,'', ''Voghormea indz Astvats,'', ''Ankanim Aadgi Qo'' in ''Voghormea''.

* ''[[Maštoc (film)|Maštoc]]'' - [[1988]]