Bohemond I. Antiohijski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Octopus (pogovor | prispevki)
čiščenje
Vrstica 2:
{{slog}}
 
'''Bohemond I''', tudi '''Bohemund''', '''Boemund''' ali '''Boamund''', [[Normani|normanski plemič]], [[knez]] [[Taranto|Taranta]] in [[Kneževina Antiohija|Antiohije]], eden od vodij [[Prva križarska vojna|prvega križarskega pohoda]], * okrogokoli [[1058]], [[San Marco Argentano]], [[Italija]] - † [[3. marec]] [[1111]], [[Canosa di Puglia]], [[Italija]]
 
== Življenjepis ==
Vrstica 8:
Rojen je bil v mestu San Marco Argentano v južnoitalijanski pokrajini [[Kalabrija|Kalabriji]] kot najstarejši sin normanskega plemiča [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]], [[vojvoda|vojvode]] [[Apulija|Apulije]] in [[Kalabrija|Kalabrije]] in njegove prve žene [[Alberada Buonalberška|Alberade Buonalberške]].
 
=== Vojna z Bizantinskim cesarstvom ===
=== Bizantinske vojne ===
 
Med invazijo [[Normani|Normanov]] na [[Bizantinsko cesarstvo]] ([[1080]]-[[1085]]) je bil Bohemond v vojski svojega očeta Roberta Guiscarda. Po zmagi nad Bizantinci v [[Bitka pri Draču (1081)|bitki pri Draču]] [[18. oktober|18. oktobra]] [[1081]] in osvojitvi mesta februarja [[1082]] so začeli Normani prodirati v notranjost dežele. V Kastoríji je Robert izvedel da so se [[Apulija]], [[Kalabrija]] in [[Kampanija]] uprle, [[cesar]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]] [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] pa je v [[Rim]]u oblegal njegovega zaveznika, [[papež]]a [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] Guiscard se je nahitro vrnil v [[Italija|Italijo]] in vojsko prepustil sinu Bohemondu.
 
Bohemond je spomladi leta [[1082]] zapustil Kastoríjo v zahodni [[Grčija|Grčiji]] in začel oblegati Ioánnino. Mesto in okolico so Normani popolnoma razdejali. Cesar [[Aleksej I. Komnen]] je medtem v Solunu[[Solun]]u zbral novo vojsko, ki naj bi zaustavila prodor Normanov. Do prvih večjih spopadov med obema vojskama je prišlo pri Ioánnini in nato pri Árti in Bohemond je obakrat zmagal. Vojaški porazi so tako prizadeli bizantinski ugled v Grčiji, da je normansko nadoblast priznal celo [[Ohrid]], v katerem je bil sedež bolgarske nadškofije.
 
Bohemond je nato odšel v Ohrid in se začel pripravljati na obrambo osvojenih ozemelj, njegova vojska pa je medtem prodrla vse do Larise, kjer je nameravala prezimiti. Normani so šest mesecev oblegali mesto, potem pa jih je Aleksej prisilil k umiku. Bohemond je nato začel oblegati Kastoríjo in mesto je oktobra ali novembra [[1083]] padlo. Leta [[1084]] se je v Grčijo vrnil Robert Guiscard s sinovoma Rogerijem Borso in Gujem in novo vojsko, Bohemond pa se je moral pozimi zaradi bolezni vrniti v Italijo.
 
=== ApulijskaApulska nasledstvena kriza ===
[[17. julij]]ajulija [[1085]] je [[Robert Guiscard]] umrl in začela se je družinska vojna za njegovo dediščino. Bohemond je nasledil očetova posestva na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], ki so jih kmalu zatem osvojili Bizantinci, mlajši polbrat Rogerij pa je dobil [[Apulija|Apulijo]] in druga posestva v Italiji. Bohemond je bil v času očetove smrti v [[Italija|Italiji]], Rogerij pa še vedno v [[Grčija|Grčiji]], vendar se je z materjo [[Sikelgajta|Sikelgajto]] takoj vrnil v Italijo. Ker se je šušljalo, da je Sikelgajta zastrupila Roberta Guiscarda, je Bohemond v strahu, da bo zastrupila tudi njega, pobegnil v [[Kapua|Kapuo]]. Tako pravi [[Orderik Vitalis]], bolj verjetno pa je, da je odšel v [[Kapua|Kapuo]] zato, da bi se povezal s knezom [[Jordan I. Kapuanski|Jordanom I. Kapuanskim]] in s stricem, grofom [[Rogerij I. Sicilski|Rogerijem I. Sicilskim]]. Z Rogerijevo pomočjo so septembra [[1085]] Bohemonda priznali za [[vojvoda|vojvodo]] Apulije. Bohemond se je nato s podporo Kapue uprl svojemu bratu Rogeriju in zavzel [[Oria|Orijo]], [[Otranto]] in [[Taranto]]. Brata sta marca [[1086]] končno sklenila premirje in postala sovladarja. Pozno poleti [[1087]] je Bohemond s pomočjo nekaj bratovih vazalov spet začel družinsko vojno, pri Fragnetu porazil presenečenega brata in ponovno zavzel Taranto.
 
S posredovanjem papeža [[papež Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. V alodijalno posest je dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še več, tako da je salernski škof in kronist Romuald o njem napisal, da ''"vedno zahteva nekaj nemogočega."''
[[17. julij]]a [[1085]] je [[Robert Guiscard]] umrl in začela se je družinska vojna. Bohemond je nasledil očetova posestva na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], ki so jih kmalu zatem osvojili Bizantinci, mlajši polbrat Rogerij pa je dobil [[Apulija|Apulijo]] in druga posestva v Italiji. Bohemond je bil v času očetove smrti v [[Italija|Italiji]], Rogerij pa še vedno v [[Grčija|Grčiji]], vendar se je z materjo [[Sikelgajta|Sikelgajto]] takoj vrnil v Italijo. Ker se je šušljalo, da je Sikelgajta zastrupila Roberta Guiscarda, je Bohemond v strahu, da bo zastrupila tudi njega, pobegnil v Kapuo. Tako pravi [[Orderik Vitalis]], bolj verjetno pa je, da je odšel v [[Kapua|Kapuo]] zato, da bi se povezal s knezom [[Jordan I. Kapuanski|Jordanom I. Kapuanskim]] in s stricem, grofom [[Rogerij I. Sicilski|Rogerijem I. Sicilskim]]. Z Rogerijevo pomočjo so septembra [[1085]] Bohemonda priznali za [[vojvoda|vojvodo]] Apulije. Bohemond se je nato s podporo Kapue uprl svojemu bratu Rogeriju in zavzel [[Oria|Orijo]], [[Otranto]] in [[Taranto]]. Brata sta marca [[1086]] končno sklenila premirje in postala sovladarja. Pozno poleti [[1087]] je Bohemond s pomočjo nekaj bratovih vazalov spet začel družinsko vojno, pri Fragnetu porazil presenečenega brata in ponovno zavzel Taranto.
 
S posredovanjem papeža [[Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. V alodijalno posest je dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še več, tako da je salernski škof in kronist Romuald o njem napisal, da "vedno zahteva nekaj nemogočega."
 
=== Prva križarska vojna ===