Bohemond I. Antiohijski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
čiščenje |
||
Vrstica 2:
{{slog}}
'''Bohemond I''', tudi '''Bohemund''', '''Boemund''' ali '''Boamund''', [[Normani|normanski plemič]], [[knez]] [[Taranto|Taranta]] in [[Kneževina Antiohija|Antiohije]], eden od vodij [[Prva križarska vojna|prvega križarskega pohoda]], *
== Življenjepis ==
Vrstica 8:
Rojen je bil v mestu San Marco Argentano v južnoitalijanski pokrajini [[Kalabrija|Kalabriji]] kot najstarejši sin normanskega plemiča [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]], [[vojvoda|vojvode]] [[Apulija|Apulije]] in [[Kalabrija|Kalabrije]] in njegove prve žene [[Alberada Buonalberška|Alberade Buonalberške]].
=== Vojna z Bizantinskim cesarstvom ===
Med invazijo [[Normani|Normanov]] na [[Bizantinsko cesarstvo]] (
Bohemond je spomladi leta
Bohemond je nato odšel v Ohrid in se začel pripravljati na obrambo osvojenih ozemelj, njegova vojska pa je medtem prodrla vse do Larise, kjer je nameravala prezimiti. Normani so šest mesecev oblegali mesto, potem pa jih je Aleksej prisilil k umiku. Bohemond je nato začel oblegati Kastoríjo in mesto je oktobra ali novembra
===
S posredovanjem papeža [[papež Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. V alodijalno posest je dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še več, tako da je salernski škof in kronist Romuald o njem napisal, da ''"vedno zahteva nekaj nemogočega."''▼
▲[[17. julij]]a [[1085]] je [[Robert Guiscard]] umrl in začela se je družinska vojna. Bohemond je nasledil očetova posestva na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], ki so jih kmalu zatem osvojili Bizantinci, mlajši polbrat Rogerij pa je dobil [[Apulija|Apulijo]] in druga posestva v Italiji. Bohemond je bil v času očetove smrti v [[Italija|Italiji]], Rogerij pa še vedno v [[Grčija|Grčiji]], vendar se je z materjo [[Sikelgajta|Sikelgajto]] takoj vrnil v Italijo. Ker se je šušljalo, da je Sikelgajta zastrupila Roberta Guiscarda, je Bohemond v strahu, da bo zastrupila tudi njega, pobegnil v Kapuo. Tako pravi [[Orderik Vitalis]], bolj verjetno pa je, da je odšel v [[Kapua|Kapuo]] zato, da bi se povezal s knezom [[Jordan I. Kapuanski|Jordanom I. Kapuanskim]] in s stricem, grofom [[Rogerij I. Sicilski|Rogerijem I. Sicilskim]]. Z Rogerijevo pomočjo so septembra [[1085]] Bohemonda priznali za [[vojvoda|vojvodo]] Apulije. Bohemond se je nato s podporo Kapue uprl svojemu bratu Rogeriju in zavzel [[Oria|Orijo]], [[Otranto]] in [[Taranto]]. Brata sta marca [[1086]] končno sklenila premirje in postala sovladarja. Pozno poleti [[1087]] je Bohemond s pomočjo nekaj bratovih vazalov spet začel družinsko vojno, pri Fragnetu porazil presenečenega brata in ponovno zavzel Taranto.
▲S posredovanjem papeža [[Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. V alodijalno posest je dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še več, tako da je salernski škof in kronist Romuald o njem napisal, da "vedno zahteva nekaj nemogočega."
=== Prva križarska vojna ===
|