Interferenca RNA: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Interferenca RNA''' ali '''RNA-interferenca''' ('''RNAi'''; {{jezik-en|RNA interference}}) je biološki postopek, pri katerem se z molekulami [[RNA]] nevtralizirajo ciljne molekule [[mRNA]] in s tem [[regulacija izražanja genov|zavira izražanje]] genov ([[gensko prevajanje]] – translacija). V literaturi so se za ta koncept uporabljali še drugi izrazi, vključno z izrazi ''kosupresija'' ({{jezik|en|''c-suppression''}}), ''posttranskripcijsko utišanje genov'' ({{jezik|en|''PIGS – post-transcriptional gene silencing''}}) in {{jezik|en|''quelling''}}. Podroben opis je pokazal, da gre dejansko v vseh primerih za RNAi. Raziskovalca [[Andrew Fire]] in [[Craig C. Mello]] sta si leta 2006 delila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za delo na interferenci RNA v [[gliste|glisti]] vrste ''[[Caenorhabditis elegans]]'', ki sta ga objavila leta 1998. Po odkritju RNAi in njenega regulacijskega potenciala je postalo jasno, da ima RNAi izjemen potencial za supresijo (utišanje) izbranih genov. RNAi je zdaj znana kot natančna, učinkovita in stabilna tehnika za supresijo genov, ki presega [[protismiselno zdravljenje|protismiselno tehniko]].<ref name="Saurabh Satyajit, Vidyarthi AS, Prasad D 2014 543–564">{{cite journal | vauthors = Saurabh S, Vidyarthi AS, Prasad D | title = RNA interference: concept to reality in crop improvement | journal = Planta | volume = 239 | issue = 3 | pages = 543–64 | date = March 2014 | pmid = 24402564 | doi = 10.1007/s00425-013-2019-5 }}</ref>
Za interferenco RNA sta ključni dve vrsti majhnih molekul [[ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]] (RNA) – [[mikroRNA]] (miRNA) in [[mala interferenčna RNA]] ([[mala interferenčna RNA|siRNA]]). Molekule RNA so neposredni produkti genov, ki lahko usmerjajo [[encim]]ske komplekse v razgradnjo molekul [[informacijska RNA|informacijske RNA]] (mRNA) ter tako z zmanjšanjem aktivnosti molekul mRNA preprečujejo translacijo, kar imenujemo posttranskripcijsko utišanje genov. Druga možnost je predtranskripcijsko utišanje genov, pri čemer encimski kompleks neposredno zavira izražanje genov tako, da katalizira [[metilacija DNA|metilacijo DNA]] na mestih, ki so komplementarna s kompleksom povezani siRNA ali miRNA. Interferenca RNA ima pomembno vlogo pri obrambi celic pred parazitskimi zaporedji [[nukleotid]]ov
Pot RNAi je prisotna pri številnih [[evkariont]]ih, vključno z živalmi, in jo sproži encim [[Dicer]], ki razcepi dolge molekule [[dvojnoverižna RNA|dvojnoverižne RNA]] (dsRNA) v kratke dvojnoverižne fragmente [[mala interferenčna RNA|siRNA]] s približno 21 [[nukleotid]]i. Vsaka molekula [[mala interferenčna RNA|siRNA]] se razdvoji v dve enojnoverižni molekuli RNA ({{jezik|en|''ssRNA – single-strand RNA''}}), in sicer potniško verigo ({{jezik|en|''passenger strand''}}) in vodilno verigo ({{jezik|en|''guide strand''}}). Potniška veriga se razgradi, vodilna veriga pa se vključi v [[z RNA inducirani kompleks za utišanje|kompleks za utišanje, ki je induciran z RNA]] (''RISC – RNA-induced silencing complex''). Pri nekaterih organizmih se ta proces kljub sprva omejenim molarnim koncentracijam [[mala interferenčna RNA|siRNA]] sistemsko razširi.
| |||