Masna spektrometrija: Razlika med redakcijama

m
slog, +ktgr
(Nova stran z vsebino: '''Masna spektrometrija''' je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov glede na njihovo razl...)
 
m (slog, +ktgr)
== Zgodovina ==
Razvoj masnih spektrometrov se je začel proti koncu 19. stoletja. Takrat je Sir Joseph J. Thomson s pomočjo eksperimentov dokazal obstoj stabilnih (neradioaktivnih) izotopov. V zgodnjem 20. stoletju sta mdr. Francis W. Aston in Arthur J. Dempster dokazala, da obstaja mnogo izotopov, in podala sta meritve njihove količine in mase. V naslednjih letih se je masna spektrometrija razvila do te mere, da so jo uporabljali po laboratorijih po celem svetu.<ref name=":0">Introduction to Mass Spectrometry (https://bio.informatik.uni-jena.de/wp/wp-content/uploads/2014/09/book_handout_1.pdf)</ref>
 
 
Na koncu II. svetovne vojne se je mdr. uporabila za obogatitev [[Uran|urana]], ki so ga uporabili za neslavno [[Atomska bomba|atomsko bombo,]] prav tako pa so tehniko uporabljali raziskovalci fizike, kemije biologije in medicine.
 
 
Po II. svetovni vojni sta nastala dva pomembna masna analizatorja, analizator Time-Of-Flight (William E. Stephens) in kvadropolni analizator (W. Paul in G. Dehmelt). Masno spektrometrijo so takrat vedno pogosteje uporabljali tudi za analizo kompleksnih organskih molekul. Nadalje so masne spektrometre povezali s separacijskimi tehnikami, kot je npr. plinska kromatografija (R. S. Gohlke in F. W. McLafferty). Slednja kombinacija se še dandanes pogosto uporablja.<ref name=":0" />
<br />
 
== Princip delovanja ==
Osnovni princip ''masne spektrometrije'' (MS) je:
 
1.)# Ustvarjanje ionov s pomočjo [[Organska spojina|organskih]] ali [[Anorganska spojina|anorganskih]] snovi,
2.)# [[separacija]] ionov glede na razmerje med njihovo ''maso (m)'' in nabojem (''e'') ''m/e,''
 
2.) [[separacija]] ionov glede na razmerje med njihovo ''maso (m)'' in nabojem (''e'') ''m/e,''
[[Slika:Mass spectrometer schematics.png|sličica|Shema masnega spektrometra. Plinski tok potuje skozi ionizacijsko celico, se nato pospeši, fokusira, ter s pomočjo magnetnega polja odkloni (odklon je odvisen od razmerja m/e), nakar detektiramo različno odklonjene ionske žarke.]]
3.)# detekcija (kvalitativna - glede na njihov ''m/z'' in kvantitativna - njihova količina).
 
[[Analit]] lahko [[Ionizacijska energija|ioniziramo]] termično, z [[Električno polje|električnim poljem,]] ali pa z obstreljevanjem z energetskimi [[Elektron|elektroni]], [[Ion|ioni]], [[Foton|fotoni]], energetsko nevtralnimi atomi, ali težkimi skupki ionov. Ustvarjeni ioni so lahko posamezni ionizirani atomi, skupki atomov, [[Molekula|molekule]], delčki molekul, itd. Separiramo jih s pomočjo statičnih ali dinamičnih električnih ali [[Magnetno polje|magnetnih polij]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Mass spectrometry : a textbook|url=https://www.worldcat.org/oclc/53709344|publisher=Springer|date=2004|location=Berlin|isbn=978-3-540-40739-3|oclc=53709344|last=Gross, Jürgen H.,}}</ref>
 
 
Analit torej ioniziramo s pomočjo ene od zgoraj omenjenih metod, in nastali pozitivni ioni se pospešijo pod vplivom magnetnega ali električnega polja. Naboj, ki ga prenašajo ioni na ploščo kolektorja, ustvari [[Električni tok|tok]] pri visoki [[Upornost|upornosti]] med kolektorjem in referenčno [[Električna napetost|napetostjo]] (zemlja). Ta signal nato ojačamo in posnamemo kot meritev intenzivnosti ionskega toka za vsako skenirano maso.
 
 
Matematični izraz za delitev mas lahko izpeljemo iz dveh enačb:
<math>\frac{m}{e}=\frac{H^2R^2}{2E}</math>.
 
Radij R je v nekaterih masnih spektrometrih fiksen, zato lahko različna razmerja m/e merimo s pomočjo spreminjanja jakosti magnetnega / električnega polja.
 
Radij R je v nekaterih masnih spektrometrih fiksen, zato lahko različna razmerja m/e merimo s pomočjo spreminjanja jakosti magnetnega / električnega polja.
<br />
[[Slika:Masspectrum.jpg|sličica|Prikaz tipičnega izhodnega grafa masnega spektrometra - relativna intenziteta v odvisnosti od razmerja m/e.]]
Rezultat masne spektrometrije je ponavadi predstavljen v obliki grafov, ki prikazujejo relativno intenziteto. Na ordinati je označena relativna intenziteta - količina ionov, ki so se zaleteli v detektor, na abscisi pa je označeno razmerje m/e.
<br />
 
== ViriSklici ==
{{sklici}}
<references />
 
[[Kategorija:Analitična kemija]]
[[Kategorija:Laboratorijske tehnike]]