Aleksandra Kornhauser Frazer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd
Polonica (pogovor | prispevki)
Dopolnjen življenjepis, dodani viri
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Aleksandra Kornhauser''', [[Slovenci|slovenska]] [[kemik|kemičarka]] in [[pedagog]]inja, * [[26. september]] [[1926]], [[Virmaše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]].
 
== Življenjepis ==
Njen dekliški priimek je Caleari. Njen oče je bil lesni veletrgovec. Po bankrotu očetovega podjetja v času velike svetovne krize, je leta 1929 prej premožna družina čez noč padla v revščino. Z otroškim delom je pomagala družini pri preživljanju. Mladostne sanje je izrinila vojna z doživetji nasilja, morij in taborišča. Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Po vojni je končala [[učiteljišče]], nato pa začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu [[diploma|diplomirala]] iz [[kemija|kemije]] na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], kjer je dve leti pozneje tudi [[doktorat|doktorirala]]. Podiplomsko se je izpopolnjevala v [[Švica|Švici]] in [[Anglija|Angliji]] ter kot dobitnica [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightove štipendije]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
Po letu 1965 je poučevala [[organska kemija|organsko kemijo]] na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]] in bila v letih 1966 do 1969 tudi njen [[dekan (šolstvo)|dekan]]. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno [[profesor]]ico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. V letih 1954 - 19801954–1980 je med svojim znanstveno-raziskovalnimznanstvenoraziskovalnim delom raziskovala naravne [[spojina|spojine]], zlasti [[alkaloid]]e in [[antibiotik]]e, in že tedaj sodelovala s [[farmacevtska industrija|farmacevtsko industrijo]]. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z [[informatika|informatiko]] in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
 
Leta 1981 je postala [[direktor]]ica Mednarodnega centra [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]] za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila [[predsednik|predsednica]] [[Raziskovalna skupnost Slovenije|Raziskovalne skupnosti Slovenije]] in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek [[znanost]]i, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
 
V sedemdesetih letih je naredila skok v [[Politika|politiko]], a ob tem ostala profesorica na univerzi. Od leta 1965 je bila poslanka in tudi podpredsednica posvetno-kulturnega zbora skupščine. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS. Odgovorna je bila za vse negospodarske dejavnosti, torej za zdravstvo in šolstvo, kulturo in znanost, pokojnine, socialo in še kaj. Po treh letih se je popolno vrnila na univerzo.<ref>Nedeljski dnevnik, Ni vsak griček že Mount Everest«, 19. oktober 2016</ref>.
Vrstica 13:
Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (''Academia Europaea'') med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA [[Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj|UNIDO]], [[UNDB]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]] ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in [[Italija|Italijo]]. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in [[kongres]]ih. Je tudi članica [[Svetovna akademija znanosti in umetnosti|Svetovne akademije znanosti in umetnosti]] ter Akademije znanosti tretjega sveta.
 
Njeni dosežki so zapisani v 30 knjigah. Do sedaj je Kornhauserjeva objavila okoli 200več sto strokovnih in znanstvenih [[članek|člankov]] za domače in tuje strokovne [[revija|revije]] ter več [[knjiga|knjig]], zlasti v tujih jezikih ter dvajset [[učbenik]]ov in [[monografija|monografij]] s področja kemije in kemijske informatike. Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.
 
Imela je tudi funkcijo dekana na [[Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana|Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana]].
 
Na njeno pobudo (namenila je denarni del prejetega odlikovanja Ambasadorka znanosti Republike Slovenije) je bil 2. oktobra 1992 ustanovljen Sklad Pro Natura. Za sodelovanje pri skladu je pridobila direktorja fundacije farmacevtske industrije Boehringer Ingelheim v [[Stuttgart]]u, prof. dr. Hermanna Froelicha, ki je zagotovil dodatna vlaganja in upravljanje Sklada. Prvi slovenski minister za znanost [[Peter Tancig]] je podprl Sklad z enakim prispevkom kakor pobudnica. Sklad Pro Natura je v Stuttgartu deloval dve desetletij in pol ter mladim slovenskim znanstvenikom nudil podporo pri njihovem mednarodnem uveljavljanju s skupaj več kot dvesto tisoč evri. V tem času je denarno podporo iz sklada prejelo več kot petdeset mladih perspektivnih raziskovalcev predvsem na področjih naravoslovja in tehnologij – med njimi je bilo celo nekaj več žensk kot moških.
Sklad od marca 2017 dalje deluje pod okriljem [[Slovenska znanstvena fundacija|Slovenske znanstvene fundacije]].<ref name=intervju4>{{navedi splet |url= https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174647550|title= Aleksandra Kornhauser Frazer, 4. del
|accessdate= 20. 11. 2019 }}</ref>
 
Je častna občanka občine Škofja Loka in častna meščanka Ljubljane.
 
Priimek ''Kornhauser'' je povzela po svojem možu, znanem slovenskem [[pediatrija|pediatru]] [[Pavle Kornhauser|Pavlu Kornhauserju]]. Njuna hči je [[Lilijana Kornhauser Cerar]].
Vrstica 21 ⟶ 27:
==Nagrade==
* [[študentska Prešernova nagrada]]
* Srebrni [[častni znak svobode Republike Slovenije]] (2000) - za pomemben prispevek pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije in za zasluge pri pedagoškem, organizacijskem in znanstveno raziskovalnem delu na področju kemijske znanosti
* [[medalja Laurenta Lavoisiera]] - [[Francija]]
* [[nagrada Robert Brasted]] - [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[medalja David Mellor]] - [[Avstralija]]
* [[Žagarjeva nagrada]] – 1978
* [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorka znanosti]] – 1991
* [[Zoisova nagrada]] (1997) - za življenjsko delo na interdisciplinarnem področju kemije in naravoslovno-tehniške informatike
* leta 1999 ji je bila - kot prvi (in še vedno edini) ženski - podeljena najvišja japonska [[nagrada Honda]] za njen prispevek k razvoju in uporabi metod za multidisciplinarno sintezo znanja, zlasti na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja
 
== Vir ==
{{opombe}}
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174642952 Aleksandra Kornhauser Frazer, 1. del]
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174644516 Aleksandra Kornhauser Frazer, 2. del]
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/spomini/174645911 Aleksandra Kornhauser Frazer, 3. del]
 
{{-}}
{{ZoisovaNagrada}}
{{CastniZnakSvobodeSLO}}
 
 
{{normativna kontrola}}
{{chemist-stub}}
 
{{DEFAULTSORT:Kornhauser, Aleksandra}}