Godfrej Bouillonski: Razlika med redakcijama

Zaradi sporov, ki so bili posledica [[Tankred Galilejski|Tankredove]] prisvojitve [[Betlehem]]a, je Godfrej zavrnil vladarski naslov »kralj«, ker ni hotel biti kralj v mestu, v katerem je umrl Kristus. Natančna narava in pomen njegovega vladarskega naslova je še vedno nekoliko sporna. Čeprav se na spločno trdi, da je vzel naslov ''Advocatus Sancti Sepulchri'', se pravi »branilec Svetega groba«, se je naziv uporabljal samo v uradnih listinah, ki jih ni napisal on. Namesto tega naslova je uporabljal bolj nejasen naslov ''Princepsprinceps'' ali preprosto ''dux'', ker je bil vojvoda [[Lorena|Spodnje Lorene]]. Kronist križarskega pohoda Robert Menih je edini, ki trdi, da je Godfrej uporabljal naslov kralj.

Leta 1100 je bil Godfrej prešibek, da bi lahko razširil ozemlje Jeruzalemskega kraljestva. S svojimi zmagami leta 1099 in vojaškimi pohodi leta 1100 je kljub temu prisilil Akko, Askalon, Arsuf, Jaffo in Cezarejo, da so mu plačevali davke. Medtem so spori z Dagobertom še trajali, vendar je vsebino sporov težko odkriti. Dagobert je verjetno poskušal vrniti Jeruzalem pod papeževo oblast, vendar njegove namere niso povsem jasne. O sporih še največ pove [[Viljem iz Tira]], pa še pri njem naletimo na težave. Viljem je edini, ki pravi, da je Dagobert hotel prisiliti Godfreja, da papežu odstopi Jeruzalem in Jaffo, drugi kronisti, na primer [[Albert iz Aachna]] in Ralf iz Caena, pa namigujejo, da sta tako Dagobert kot njegov zaveznik Tankred Godfreju prisegla, da bosta za njegovega naslednika priznala samo enega od njegovih bratov ali enega od njegovih krvnih sorodnikov. Ne glede na to, kakšne načrte je imel Dagobert, se je vsebina prisege izpolnila. Ko je Godfrej umrl, je bil Dagobert v Haifi in ni mogel preprečiti, da ne bi 25. decembra 1100 za novega kralja okronali Godfrejevaga brata [[BaldvinBalduin I. Jeruzalemski|BaldvinaBalduina]].