Filippo Lippi: Razlika med redakcijama

dodanih 46 zlogov ,  pred 3 meseci
Filippo je bil sin [[mesar]]ja Tommaso di Lippo in Antonie di Sernigi, ki je umrla pri porodu. Skupaj z bratom Giovannijem je bil izročen v vzgojo očetovi sestri, ki ju je še otroka dala v [[samostan]]. Filippo je podal redovniško zaobljubo pri petnajstih letih, vendar je ohranil svoje krstno ime. Samostanske listine ga prvič imenujejo ''slikar'' leta 1430, ko je ustvarjal svojo prvo [[freska|fresko]] v samem samostanu. Kmalu za tem je odšel v [[Padova|Padovo]], kjer je ustvaril veliko del, ki se pa niso ohranila. V tej dobi je tudi doživel tragični napad [[piratstvo|piratov]], ki so slikarja skupaj z nekaterimi prijatelji [[suženjstvo|zasužnjili]] in odpeljali v ''[[Berberi|Barberijo]]'' (severno [[Afrika|Afriko]]). Kot poroča [[Giorgio Vasari|Vasari]], je Filippo ostal v suženjstvu 18 mesecev. Ko je ob neki priliki z ugaslim [[oglje]]m naslikal svojega gospodarja na belo steno, je ''[[beg|bey]]'' to vzel za [[čudež]], saj [[Arabci|arabska]] kultura ni poznala upodabljanja oseb, in je sužnja osvobodil in nagradil.
 
Filippo se je za kratek čas povrnil v Padovo in nato spet v Firence, vendar ne v samostan, temveč v zasebno stanovanje z lastno delavnico. Delal je po naročilu raznih samostanov in privatnih kupcev, med drugimi za [[Medičejci|Medičejce]] in [[Martelli]]je. [[Papež]] [[papež Evgen IV.| Evgen IV.]] mu je leta 1442 dodelil dosmrtno [[komenda (posestvo)|komendo]] (užitek dohodkov) v cerkvi San Quirico pri Firencah. Kljub prestižnemu položaju in relativno ugodnemu gmotnemu stanju je bil Filippo v naslednjih letih dvakrat obsojen zaradi ponarejevanja in sleparstva, zato mu je bila komenda preklicana leta 1455. V tem času bi moral slikar delati na kapeli [[Stolnica svetega Štefana, Prato|stolnice svetega Štefana]] v [[Prato|Pratu]], ki mu je bila po pogodbi zaupana že leta 1452, vendar se je slikar raje posvečal drugim manjšim delom, ki so mu nudila takojšnje plačilo, kapelo pa je dokončal šele leta 1465 po neštetih prekinitvah, zahtevah denarja in revizijah prvotne pogodbe. V to obdobje spada tako imenovana ''Lippina'', ki je slika [[sveta Marija|Device]] z [[Jezus Kristus|Detetom]] in ki je bila vzor za vse bodoče uprizoritve te vrste, najprej za [[Sandro Botticelli|Botticellija]].
 
Po preklicu komende je bila Filippu dodeljena [[kaplan]]ija samostana svete Marjete v Pratu. Tu je slikar spoznal redovnico Lucrezio Buti, ki je bila [[model]] za njegove slike. Lucrezia je zapustila samostan in se preselila na slikarjev dom. Leta 1461 je [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosimo de' Medici]] prepričal papeža [[papež Pij II.|Pija II.]], da je razrešil zaobljube Filippa in Lucrezio, vendar se kljub temu Filippo ni maral poročiti. Rodila so se jima dva otroka, leta 1457 [[Filippino Lippi|Filippino]] in leta 1465 Alessandra. Leta 1467 je Filippo začel poslikavo [[katedrala|katedrale]] v [[Spoleto|Spoletu]], kjer je delal do smrti leta 1469. <ref>Marchini, G.: ''Filippo Lippi'', Milano 1975</ref>
24.409

urejanj