Solunsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bot: Datoteka Flag_of_Palaeologus_Emperor.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No source since 19 June 2018. Odstranjevanje.
Octopus (pogovor | prispevki)
čiščenje
Vrstica 29:
|religion = Rimokatoliška (uradna), <br /> Grška pravoslavna (splošna)
|
|leader1 = [[Bonifacij I. Montferraški]]
|leader2 = [[Dimitrij Montferraški]]
|year_leader1 = 1204–1207
Vrstica 40:
== Zgodovina ==
=== Zgodovinsko ozadje ===
Po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]]a leta [[1204]] je vodja križarskega pohoda [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacij Montferraški]] pričakoval, da ga bodo [[križarji]] in Bizantinci proglasili za novega [[cesar]]ja. Ker so [[Beneška republika|Benečani]] menili, da so Bonifacijeve zveze z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] premočne, saj je bil njegov brat poročen v bizantinsko cesarsko družino, zanje ni bil primeren kandidat. Potrebovali so nekoga, ki bi bil pod njihovim vplivom in bi ga laže obvladovali, zato so za cesarja novoustanovljenega [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] izbrali [[BaldvinBalduin FlandrijskiI. Konstantinopelski|BaldvinaBalduina Flandrijskega]].
 
=== Ustanovitev ===
Bonifacij je z nejevoljo sprejel BaldvinovoBalduinovo izvolitev in se odločil, da bo zase osvojil [[Solun]], drugo največje mesto v Bizantinskem cesarstvu. Enake želje je imel tudi cesar BaldvinBalduin, zato je prišlo do spora, v katerem je zmagal Bonifacij, ker je Benečanom odstopil [[Kreta|Kreto]] in s tem dobil njihovo podporo. Solun je osvojil konec leta [[1204]] in ustanovil Solunsko kraljestvo, vendar vladarskega naslova »kralj« nikoli ni nosil. Kraljestvo je bilo [[vazal]]na [[država]] [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]].
 
Viri iz poznega [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[14. stoletje|14. stoletja]] trdijo, da je Bonifacij svojo pravico do Soluna utemeljeval s trditvijo, da je Solun dobil njegov mlajši brat Renier, ko se je leta [[1180]] poročil z [[Marija Komnena|Marijo Komneno Porfirogeneto]].
 
Kraljestvo je zavzemalo ozemlje ob [[Egejsko morje|egejski obali]] [[Trakija|Trakije]], [[Tesalija|Tesalije]] in [[Makedonija|Makedonije]], meje na celini pa so se zaradi stalnih vojn z [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]] in [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]] stalno spreminjale. Kraljestvo je na začetku stalno napadal tudi bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]], ki je po padcu Bizanca pobegnil v [[Korint]], vendar so ga Solunci kmalu porazili. Po zmagi nad Aleksejem III. je Bonifacij zasedel [[otok]] Evboja (Évvoia), kjer je ustanovil vazalno gospostvo, potem pa je križarjem pomagal ustanoviti še [[VojvodinaAtenska Atenevojvodina|VojvodinoAtensko Atenevojvodino]] in [[Kneževina Ahaja|Kneževino Ahajo]]. Tudi ti dve državi sta bili vazala Solunskega kraljestva.
 
=== Langobardska vstaja ===
Vrstica 76:
 
* Hugo IV., vojvoda Burgundije (1266–1271, rivalski upravičenec 1266-1271
* Robert II. BurgundijskiBurgundski (1273–1305, rivalski upravičenec 1271-1284)
* Hugo V. Burgundijski Burgundski (1305–1313)
* Ludvik BurgundijskiBurgundski (1313–1316)
* Eudes IV. BurgundijskiBurgundski (1316–1320), ki je svoje pravice leta 1230 prodal
* Ludviku I. Bourbonskemu (1320)