Loggia dei Lanzi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 6:
Živahna konstrukcija [[loža|lože]] je v močnem nasprotju s strogo arhitekturo [[Palazzo Vecchio]]. Učinkovita je galerija kipov antične in [[renesančna umetnost|renesančne umetnosti]] na prostem.
 
Ime Loggia dei Lanzi sega v vladavino velikega vojvode [[Cosimo I. Medičejski |Cosima I.]], ko je bilbila uporabljena hiša njegovih mogočnih vojakov (v italijanščini: ''Lanzichenecchi'' iz ''Lanzi'') ali nemških plačancev. Po izgradnji Uffizi na hrbtni strani Loggie je Bernardo Buontalenti modificiral streho lože, inki je postala terasa, s katere so medičejski knezi lahko gledali slovesnosti na trgu.
 
== Opis ==
=== Arhitektura ===
[[Image:Firenze-piazza signoria statue02.jpg|thumb|right|200px|''Menelaj podpira Patroklosovo telo'', telo obnovljen rimski kip]]
Na fasadi lože, pod [[parapet]]om, so [[trilist]]i z alegoričnimi figurami štirih kardinalnih vrlin (trdnost, temperament, pravičnost in preudarnost), ki jih je izdelal Agnolo Gaddi <ref>{{cite book | year=2007 | title=Gaddi, Agnolo | publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>. Njihovo modro [[emajl]]irano ozadje je delo Leonarda, meniha, medtem ko je zlate zvezde poslikal Lorenzo de Bicci. Obok, sestavljen iz polkrogov, je izdelal Florentinec Antonio de' 'Pucci. Na stopnicah Loggie so medičejskimedičejska levileva; dva Marzoccosa, marmorna kipa levov, heraldičniheraldična simbolisimbola Firenc; ta na desni je iz rimskih časov, levega pa je izklesal Flaminio Vacca leta 1598. Prvotno je bil postavljen v Villa Medici v Rimu, vendar je našel končno mesto v loži leta 1789.
 
Ob strani Loggie je od leta 1750 latinski napis, ki spominja na spremembo florentinskega koledarja leta 1749, da bi ga uskladili z rimskim koledarjem. Florentinski koledar se je začel 25. marca namesto 1. januarja. V drugem napisu iz leta 1893 so zapisani Florentinci, ki so se izkazali med aneksijo Milana (1865), Benetk (1866) in Rima (1871) v kraljevino Italijo.
Vrstica 30:
 
=== Kipi ===
[[Image:Firenze.Loggia.Perseus01.JPG|thumb|left|200px|Benvenuto Cellini, ''Perzej z glavo MeduzrMeduze''.]]
[[Image:Giambologna herculesenesso.jpg|thumb|left|250px|''HerkulesHerkul in NessosNess'' (1599), Firence]]
[[File:Lion of Loggia de' Lanzi right.JPG|thumb|200px| ''Medičejski lev''.]]
 
Pod [[obok]]om na skrajni levi je bronast kip ''[[Perzej]]a'' Benvenuta Cellinija <ref name=brit>{{cite book | year=2007 | title=Florence | publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>. Prikazuje mitološkega grškega junaka, ki drži svoj meč v desni in odsekano glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]] v levi. Dobro proporcionalno mišičasto telo Perzeja stoji na desni nogi. Perzej razmišlja in se mu zdi, da ga je prestrašilo njegovo dejanje. Kri teče iz glave in vratu mrtve Meduze. Bogato okrašen marmornat podstavek, tudi Cellinijev, prikazuje štiri graciozne bronaste kipce [[Jupiter (mitologija) |Jupitra]], [[Merkur (mitologija) |Merkurja]], [[Minerva (mitologija) |MinerveMinervo]] in [[Danaa |DanaeDanao]]. Bas-relief na podstavku, ki predstavlja ''Perzeja, ki osvobaja Andromedo'', je kopija tistega iz Bargella.
 
[[Benvenuto Cellini]] je delal skoraj deset let na tem bronastem kipu (1545-1554). Njegovo oblikovanje iz voska je takoj potrdil Cosimo I. de 'MediciMedičejski. Spoznal je številne težave, ki so ga, sledeč njegovi avtobiografiji, skoraj pripeljale v smrt. Ulivanje tega bronastega kipa je bilo večkrat neuspešno. Pri ponovnem poskusu se je talilna peč pregrela in pokvarila litje brona. Cellini je naročil, da se peč napolni z njegovim gospodinjskim pohištvom in nazadnje s približno 200 kosi kositrne posode in krožnikov ter loncev in ponv. To je povzročilo, da je bron ponovno tekel. Ko se je bron ohladil, je bil kip dokončan, razen treh prstov na desni nogi. Ti so bili dodani pozneje.
[[Image:Giambologna sabine.jpg|thumb|right|200px|''Posilstvo SabinkeSabink''.]]
 
Na skrajni desni je [[manierizem|manieristična]] skupina ''Posilstvo SabinkeSabink'' flamskega umetnika Jeana de Boulogna, bolj znanega po italijanskem imenu [[Giambologna]] <ref>{{cite book | year=2007 | title=Giambologna | publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref>. To impresivno delo je bilo izdelano iz enega nepopolnega bloka belega [[marmor]]ja, največjega bloka, ki je bil kdaj prepeljan v Firence. Model ''goccia'' je zdaj v [[Galleria dell 'Academia Accademia]]<ref>[http://www.friendsofflorence.org/English/Friends/press.htm Copy of the rape of the Sabine Woman] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071219175733/http://www.friendsofflorence.org/English/Friends/press.htm |date=19 December 2007 }}</ref>. Giambologna si je želel ustvariti kompozicijo s ''figura serpentina'', navzgor usmerjeno spiralno gibanje, ki ga je treba gledati z vseh strani. To je prva skupina, ki predstavlja več kot eno figuro v evropski kiparski zgodovini, ki jo je treba gledati brez prevladujočega stojišča. Enako se lahko občuduje z vseh strani. Marmorni podstavek, ki ga je prav tako izdelal Giambologna, predstavlja bronast bas-relief z isto temo. Ta marmorna in bronasta skupina je v loži od leta 1583.
 
V bližini je malo manj slaven Giambolognov marmornat kip ''HerkulesHerkul tepe kentavra NessosaNessa'' (1599) in bil sem postavljen leta 1841 iz Canto de' Carnesecchi. S pomočjo Pietra Francaville je bil izdelan iz enega trdnega bloka belega marmorja.
 
Skupina ''Menelaj podpira Patroklovo telo'', odkrita v Rimu, je prvotno stala na južnem koncu Ponte Vecchia. Obstaja še ena različica tega zelo obnovljenega rimskega marmorja v [[palača Pitti|palači Pitti]]. To je antični rimski kip iz Flavijeve dobe, kopiran iz originala helenističnega [[Pergamon]]a sredi 3. stoletja pred našim štetjem. Ta marmorna skupina je bila odkrita v Rimu. Prestala je obnovo Ludovica Salvettija, bila je za model Pietra Tacca (1640) in Stefana Riccija (približno 1830).
Vrstica 47 ⟶ 48:
[[Image:PolyxenaFedi.jpg|thumb|left|200px|''Posilstvo Poliksene'']]
 
Na hrbtni strani lože je pet marmornih ženskih kipov (tri so označene kot Matidia, Marciana in Agrippina Minor), Sabinke in kip barbarskega zapornika Thusnelda iz rimskih časov iz obdobja Trajana[[Trajan]]a do Hadrijana[[Hadrijan]]a. Odkrili so jih v Rimu leta 1541. Kipi so bili v vili Medici v Rimu od leta 1584 in jih leta 1789 prinesel Pietro Leopoldo. Vsi so pomembno, sodobno obnovljeni.
 
Feldherrnhalle v [[München|Münchnu]], ki jo je naročil kralj [[Ludvik I. Bavarski]] v čast tradicije njegove vojske, je bilbila zasnovanzasnovana po Loggia dei Lanzi.
 
== Sklici ==