Maks Furijan: Razlika med redakcijama

'''Maks Furijan''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[19. september]] [[1904]], [[Goričak]], † [[25. julij]] [[1993]], [[Šmarje-Sap]].

 

Kot mizar je delal v mariborskih železniških delavnicah; od 1921 je obiskoval dramatično šolo [[Milan Skrbinšek|Milana Skrbinška]], kasneje [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]]. V letih 1929–1936 je bil angažiran v Narodnem gledališču v [[Maribor]]u, naslednjo sezono je nastopal v [[Osijek]]u, 1937–1941 v [[Skopje|Skopju]], 1941–1943 v Hrvatskem narodnem gledališču v [[Zagreb]]u, od 1947 do upokojitve 1962 pa v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je karakterni igralec, imeniten oblikovalec zlasti manjših komičnih, grotesknih in skrivnostnih značajev. Od 1955 je na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] predaval gledališko šminkanje. Leta 1978 je prejel [[Borštnikov prstan]]. V slovenskih filmih je odigral celo vrsto stranskih, vendar domišljenih in izrazitih vlog. Igral je v naslednjih filmih: ''[[Svet na Kajžarju]]'' (režija [[France Štiglic]], 1952), ''[[Dolina miru]]'' (režija France Štiglic,1956), ''[[Samorastniki (film)|Samorastniki]]'' (režija [[Igor Pretnar]], 1963), ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'' (1979), ''[[Ubij me nežno]]'' (režija [[Boštjan Hladnik]], 1979), ''[[Maja in vesoljček]]'' (1988) in še nekaterih drugih. Tudi v [[gledališče|gledališču]] je zelo učinkovito oblikoval manjše vloge. Njegove pomembnejše gledališke vloge pa so bile: ''Herman'' ([[Bratko Kreft]], ''Celjski grofje''), ''Saljoni'' ([[Anton Pavlovič Čehov]], ''Tri sestre''), ''Župnik, Krnec'' ([[Ivan Cankar]], ''Hlapci'', ''Kralj na Betajnovi''). veliko je nastopal dudi na radiu in televiziji.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987–2002</ref>