Njegov oče [[Johann Strauß starejši]] (1804-1849) mu je namenil kariero [[uradnik]]a, toda mati mu je omogočila [[glasba|glasbeni]] študij pri [[učitelj]]u [[bas]]a [[Hofmann]]u. Kmalu potem je prekinil stike z [[družina|družino]] in začel nastopati na [[koncert (glasbena prireditev)|koncertih]]. Že njegov prvi nastop v ''[[Casino Dommayer]]'' ([[15. oktober]] [[1844]]) je bil izredno uspešen. [[Turneja|Turneje]] so ga vodile po [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Po smrti očeta leta [[1849]] je prevzel njegov [[orkester]] in bil leta [[1863]] imenovan za [[cesar]]sko-[[kralj]]evega glasbenega direktorja [[dvorni ples|dvornih plesov]], kar pomeni, da je vodil vse [[dvor]]ne [[ples]]e. To je počel do leta [[1871]], ko je sam zaprosil za razrešitev. Ta mu je bila odobrena, istočasno je prejel [[odlikovanje]] Franca Jožefa. Njegov naslednik je postal brat [[Eduard Strauss]].
Do tega časa je pisal samo plesno [[glasba|glasbo]], s čimer je utrdil sloves »''kralja [[valček|valčkov]]''«. Leta [[1864]] se je srečal s [[Jacques Offenbach|Jacquesom Offenbachom]], ki ga je spodbudil k pisanju [[opereta|operet]], ki pa jih je Strauss vedno imenoval ''komične opere''. [[10. februar]]ja [[1871]] je bila [[premiera]] njegove prve operete ''Indigo in 40 razbojnikov''. [[5. april]]a [[1874]] je bila premiera njegove najbolj uspešne in znane operete ''[[Netopir (opereta)|Netopir]]''. Ta opereta je bila vzeta v repertoar [[dvor]]ne [[opera|opere]] (danes [[Dunajska državna opera]]) in je do danes edina opereta, ki se izvaja tam. Zaradi tega velja Strauss tudi za utemeljitelja »''zlate dobe dunajske operete''«.
Med njegovimi deli so najbolj znani [[valček|valčki]] in [[polka|polke]], ki odražajo dunajsko brezskrbnost tistega časa. Leta [[1867]] je napisal svoje najslavnejše delo ''Na lepi modri Donavi'', v katerem je opredelil obliko dunajskega valčka. Ta valček velja za neuradno [[dunaj]]sko [[himna|himno]]. ''Cesarski valček'' (''Kaiserwalzer'') je nastal leta [[1888]] v čast štirideseti obletnici vladanja Franca Jožefa.
